Računovodske storitve in davčno svetovanje

STORITVE

NOVICE

PRIJAVA NA E-NOVICE

Ime:

E-mail naslov:

Seštejte števili 47 in 11

:

Boniteta za osebno motorno vozilo (v nadaljevanju OMV) v poslovnem najemu – določanje nabavne vrednosti, ki se obračuna pri izračunu davčne osnove za boniteto

Vprašanje
Zavezanec za davek (gospodarska družba, zasebnik – fizična oseba, ki opravlja dejavnost) ima sedež in opravlja dejavnost v Sloveniji. Zavezanec je pri njemu zaposlenemu delavcu v marcu 2010 zagotovil uporabo (službenega) osebnega motornega vozila (OMV) za privatne namene. OMV je zavezanec pridobil julija 2007 na podlagi poslovnega najema.
Kako naj zavezanec določi oziroma iz katere nabavne vrednosti naj izhaja pri obračunu bonitete za OMV za marec 2010 glede na to, da pri poslovnem najemu najemojemalec (najemnik) OMV ne izkazuje med svojimi (opredmetenimi osnovnimi) sredstvi?

Mnenje
V primeru poslovnega najema OMV se za vrednotenje bonitete pri najemojemalcu uporabi nabavna vrednost, po kateri je OMV izkazano kot opredmeteno osnovno sredstvo pri najemodajalcu.

Obrazložitev
Posebna pravila pavšaliziranega načina določanja zneska bonitete (njenega ovrednotenja) za OMV1 iz drugega odstavka 43. člena ZDoh-2 določajo: 43. člen (vrednotenje bonitet in vštevanje v davčno osnovo) 
 […]
(2) Če delodajalec zagotovi delojemalcu osebno motorno vozilo za privatne namene, se ne glede na dejansko uporabo vozila za privatne namene in ne glede na način, kako je delodajalec pridobil vozilo,v davčno osnovo delojemalca všteva 1,5% nabavne vrednosti vozila mesečno, za vsak začeti koledarski mesec uporabe vozila. Nabavna vrednost vozila, ki se upošteva pri izračunudavčne osnove, se v drugem letu zniža za 15% in v naslednjih letih do vključnočetrtega leta še vsako leto za 15%, v petem letu se zniža še za 10% in v naslednjihletih do vključno osmega leta še vsako leto za 10%, v vseh naslednjih letih je enaka10%. Če delojemalec mesečno prevozi manj kot 500 km v privatne namene, senabavna vrednost, ugotovljena na način določen v prejšnjem stavku, zmanjša za50%. Če delodajalec zagotovi gorivo za privatno uporabo vozila, se davčna osnova mesečno poveča za 25%. Boniteta se ne ugotavlja v primeru uporabe osebnega vozila zaradi izvajanja ukrepov varovanja, ki jih izvaja policija v skladu z zakonom o policiji.
[…]
Obstoj bonitete za OMV ni odvisen od načina pridobitve OMV (nakup, finančni najem poslovni najem, lastna izdelava – t.i. »interna realizacija«). Za vse načine pridobitve OMV veljajo enaka pravila vrednotenja bonitete. V drugem odstavku 43. člena ZDoh-2 je namreč uporabljen izraz »pridobil«, ki ni istopomenka (ne pomeni enako) izrazu »kupil«. Pridobitev obsega poleg pridobitve z nakupom (pridobitev lastninske pravice in s tem pravice do uporabe) tudi pridobitev, ki obsega samo pravico do uporabe, ne pa tudi lastninske pravice. Takšna primera sta poslovni in finančni najem. ZDoh-2 posebej ne opredeljuje, kaj je mišljeno z »nabavna vrednost« in kako se le-ta določa, prav tako pa tudi ne napotuje na drug predpis, ki bi to podrobneje določal. Upoštevaje, da bonitete zagotavljajo zavezanci - delodajalci, tj. osebe, ki opravljajo dejavnost, o kateri vodijo poslovne knjige, v katere se vnašajo tudi poslovni dogodki v zvezi s sredstvi, je opredelitev nabavne vrednosti smiselno in primerno poiskati v predpisih o vodenju poslovnih knjig (računovodskih standardih). V slovenskih računovodskih standardih je v SRS 1 (2006) nabavna vrednost opredeljena naslednje:
1.10. Opredmeteno osnovno sredstvo, ki izpolnjuje pogoje za pripoznanje, se ob začetnem pripoznanju ovrednoti po nabavni vrednosti. Sestavljajo jo njegova nakupna cena, uvozne in nevračljive nakupne dajatve ter stroški, ki jihje mogoče pripisati neposredno njegovi usposobitvi za nameravano uporabo,zlasti stroški dovoza in namestitve ter ocena stroškov razgradnje, odstranitve in obnovitve. Med nevračljive nakupne dajatve se všteje tudi tisti davek na dodanovrednost, ki se ne povrne. Od nakupne cene se odštejejo vsi trgovinski in drugipopusti. Donacije in državne podpore za pridobitev opredmetenih osnovnih sredstev se ne odštevajo od njihove nabavne vrednosti, temveč se vštevajo med dolgoročne odložene prihodke in se porabljajo skladno z obračunano amortizacijo.Nabavnovrednost sestavljajo tudi stroški izposojanja v zvezi s pridobitvijo opredmetenega osnovnega sredstva do njegove usposobitve za uporabo.
V praksi ni možno, da bi bila vrednost istega sredstva v celoti izkazana med opredmetenimi osnovnimi sredstvi pri dveh različnih osebah.3 Takšen je tudi primer poslovnega najema, kjer je vrednost sredstva (v danem primeru OMV) izkazana pri najemodajalcu.
Upoštevaje, da je zavezanec, ki zagotavlja boniteto le-to po ZDoh-2 dolžan obračunati, pri čemer mora izhajati iz nabavne vrednosti, je edina možna rešitev v primeru poslovnega najema OMV ta, da zavezanec, ki zagotavlja boniteto iz naslova OMV (najemojemalec) podatek o nabavni vrednosti pridobi od osebe, ki mu je OMV oddala v poslovni najem.
PODROČJE: ZDoh-2
Veljavna zakonodaja (ustrezni zakonski in podzakonski predpisi) v času izdaje strokovnega mnenja:
􀂃 Zakon o dohodnini (ZDoh-2), Uradni list RS, št. 117/06, 90/07, 10/08-ZDoh-2A, 78/08- ZDoh-2B, 92/08, 125/08- ZDoh-2C, 20/09-ZDoh-2D, 10/10-ZDoh-2E in 13/10-ZDoh-2F.
􀂃 Slovenski računovodski standardi (2006) (SRS (2006) ), Uradni list RS, št. 118/05 (10/06-popr., 112/06-popr.), 9/06, 20/06, 58/06, 70/06, 75/06, 03/07, 22/07, 12/08, 119/08, 126/08 in 01/10).
1 Glede splošnih in posebnih pravil vrednotenja bonitete in njenega vštevanja v davčno osnovo glej mnenje davčnega strokovnjaka BONITETA ZA OMV V PRIMERU ZAČETKA PRIVATNE UPORABE PO NAKUPU – DOLOČANJE NABAVNE VREDNOSTI, KI SE UPOŠTEVA PRI IZRAČUNU DAVČNE OSNOVE ZA BONITETO, številka: 18/KM/2010, datum: 11.03.2010.
2 Pri čemer je finančni najem posebnost. Čeprav najemojemalec sredstva v finančnem najemu nima v pravni lasti, ga izkazuje med svojimi opredmetenimi sredstvi. Računovodski predpisi (standardi) dajejo namreč v primeru finančnega najema prednost načelu ekonomske vsebine pred pravno obliko, zato se sredstvo v finančnem najemu izkazuje v okviru osnovnih sredstev najemojemalca, in ne najemodajalca (kot velja to pri poslovnem najemu).
3 Možno pa je, da dve osebi za isto OOS izkazujeta del vrednost. Primera: solastnina (npr. na nepremičnini), pri kateri je sredstvo istočasno v pravni lasti dveh (ali več) oseb; vlaganja v tuja sredstva (npr. zavezanec dogradi pisarno, ki jo ima v najemu), kjer je sredstvo istočasno v ekonomski lasti dveh (ali več) oseb.

MM KONTO © 2010-2012 | Vse pravice pridržane.

Izdelava internetne strani: NETSIS