Zakon o malem delu, ki ga je Državni zbor RS potrdil 26. 10. 2010, je sestavni del Slovenske izhodne strategije 2010-2013 in kot tak umeščen v celoto predvidenih sprememb na trgu dela, s katerimi želimo uveljaviti koncept varne prožnosti v RS. Zakon ureja občasne oblike dela, ki jih ni mogoče urediti v Zakonu o delovnih razmerjih in se opravljajo preko napotnice (doslej izključno študentsko delo). 


Glavni cilji:

 

  • omogočiti, da se tudi začasno in priložnostno delo šteje v delovne izkušnje in v pokojninsko dobo,
  • odpreti možnost opravljanja priložnostnih in začasnih del tudi upokojencem, brezposelnim in neaktivnim osebam,
  • zagotoviti več sredstev za štipendije študentom,
  • delodajalcem omogočiti hiter, administrativno manj obremenjen način najema delovne sile za krajša, občasna ali manjša dela.

Drugi cilji predlaganih sprememb pa so še izboljšanje obstoječega stanja oziroma odprava zakonskih nejasnosti in zlorab v povezavi s študentskim delom.  
Načela:

  • načelo »vsako delo šteje« - enotnejša obremenitev vseh oblik dela in zagotovitev socialne varnosti tudi tistim, ki opravljajo občasno in priložnostno delo,
  • načelo medgeneracijske in socialne solidarnosti,
  • načelo enakih možnosti - enakopravnost ciljnih skupin pri dostopu do dela.

Malo delo je opredeljeno kot plačano začasno, občasno delo ali trajnejše časovno omejeno delo študentov in dijakov, upokojenih, brezposelnih ter drugih neaktivnih oseb, v obsegu največ 60 ur na mesec. Izjema velja za študente in dijake, katerim je zaradi študijskih obveznosti omogočeno, da malo delo opravljajo tudi več ur na mesec, vendar pa v posameznem koledarskem letu ne smejo preseči dovoljenega obsega ur, preračunanega na letni obseg ur, kar znese 720 ur. Omejen je tudi letni zaslužek iz tega naslova v višini 6.000 evrov, najnižja bruto urna postavka pa znaša 4,00 evre. 

Iz malega dela se bodo plačevali prispevki delojemalca za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter za zdravstveno zavarovanje, delodajalec pa je obvezan k plačilu prispevka za zavarovanje za primer poškodbe pri delu in poklicne bolezni ter dajatve iz malega dela.  
Dajatev iz malega dela znaša 14 % od bruto plačila za opravljeno malo delo, kar je enako, kot znaša trenutna koncesijska dajatev iz dela dijakov in študentov. Sredstva iz dajatve se bodo stekala v dva proračunskega sklada, enega v pristojnosti Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve in drugega v pristojnosti Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo. Sredstva iz dajatve se v največjem odstotku namenjajo za financiranje štipendij ter izgradnjo in vzdrževanje študentskih domov.  
Na podlagi načela medgeneracijske solidarnosti bodo sredstva za ta namen s svojim delom prispevali tako dijaki in študentje, kakor tudi upokojenci, brezposelne in druge neaktivne osebe. Manjši del sredstev iz dajatve pa bo namenjen za rizični sklad, delovanje organizacij študentov, izvajanje projektov, namenjenih študentom in upokojencem, izvajanju aktivne politike zaposlovanja ter za podporo evidentiranja in spremljanja malega dela ter inšpekcijskega nadzora. S strožjimi pravili glede porabe sredstev iz dajatve želimo doseči učinkovitejšo in gospodarnejšo porabo teh sredstev. Vsi prejemniki sredstev iz dajatve iz malega dela bodo morali pri porabi teh sredstev upoštevati vse javno finančne predpise. 
Posredovanje malega dela se bo izvajalo kot nepridobitna dejavnost, na podlagi dovoljenja za opravljanje dejavnosti, ki ga podeli in odvzame ministrstvo, pristojno za delo. Dovoljenje se podeli na javnem razpisu, in sicer za dobo največ 5 let. Pri posredovanju malega dela se ohranja institut napotnice, ki sedaj velja za študentsko delo, vendar z vgrajenimi varovalkami, ki bodo zagotovile redno plačevanje delodajalcev za opravljeno malo delo oziroma učinkovitejšo izterjavo neplačanih obveznosti. 

V primeru neplačila s strani delodajalca uvajamo posebno varstvo za osebo, ki bo malo delo opravila, in sicer tako, da se ji zagotovi plačilo dela iz skupnega rizičnega sklada. Organizacija, ki posreduje malo delo pa ima pristojnost in dolžnost, da izvede postopke izterjave in izterjana sredstva vrne v rizični sklad. 

Za učinkovito izvajanje, spremljanje in nadzor malega dela je ključna tudi vzpostavitev centralne informatizirane evidence o malem delu, ki jo bo vodil Zavod RS za zaposlovanje in v kateri bodo tekoče razvidni podatki o opravljenem malem delu za posamezno osebo in delodajalca, neposredni vpogled v evidenco pa je predviden tudi za nadzorne organe. Centralna evidenca o malem delu bo zagotovila tudi beleženje neformalnih izkušenj, pridobljenih z malim delom, kar bo predvsem v korist mladim, pa tudi brezposelnim osebam, pri iskanju zaposlitve. 

Predlog zakona uvaja strog nadzor nad kršitvami zakona. Kazenske določbe predvidevajo visoke  globe za delodajalce in posameznike, poleg tega pa bo v primeru pravnomočne odločbe o prekršku po Zakonu o malem delu veljala tudi  prepoved izdajanja napotnic za opravljanje malega dela, in sicer za osebe 1 leto in za delodajalce 2 leti od dneva pravnomočnosti odločbe o prekršku. 

Vir: Ministrstvo za delo, družino in socialne razmere