STORITVE

NOVICE

Dvig minimalne plače in najnižje urne postavke za študentsko delo v 2022

18. januar 2022
12. 1. 2022je bila v Uradnem listu Republike Slovenije objavljena nova višina minimalne plače, ki od 1. januarja 2022 zanaša 1074,43 evra bruto. V kratkem bo v Uradnem listu Republike Slovenije objavljena tudi Odredba o uskladitvi najnižje bruto urne postavke za opravljeno uro začasnih in občasnih del, ki je vezana na višino minimalne plače. Najnižja bruto urna postavka za opravljeno uro začasnih in občasnih del dijakov in študentov bo tako po dnevu objave v Uradnem listu Republike Slovenije znašala 6,17 evra.

Končno so sprejeta "pravila" glede povračil stroškov za samotestiranje delavcev.

04. januar 2022

V kolikor zaposleni ni cepljen ali prebolel, lahko pogoj PCT izpolni tudi s samotestiranjem.

V nadaljevanju bomo preverili kakšne so pravice in obveznosti delodajalca in zaposlenega v primeru samotestiranja na COVID-19, kdo samotestiranje plača in kako delodajalci vložite vlogo za povračilo stroškov samotestiranje.

Samozaposlenim, družbenikom in kmetom v primeru karantene ali obveznosti varstva otrok pripada od 250 EUR do 750 EUR tudi za obdobje julij – december 2021

07. december 2021

Samozaposlenim, družbenikom in kmetom v primeru karantene ali obveznosti varstva otrok pripada od 250 EUR do 750 EUR tudi za obdobje julij – december 2021.

PRIJAVA NA E-NOVICE

Katero dobo je mogoče dokupiti in pod kakšnimi pogoji

I. Možni dokupi pokojninske dobe

Za pridobitev pravice do pokojnine mora upravičenec med drugim praviloma izkazovati tudi določeno dolžino pokojninske dobe. Skupna dolžina dopolnjene pokojninske dobe ne vpliva le na izpolnitev pogojev za pridobitev pravice do pokojnine, temveč tudi na njeno višino. Služi namreč kot merilo za določitev odstotka, v katerem se upravičencu odmeri pokojnina od pokojninske osnove. Del pokojninske dobe, namenjen izpolnitvi pogojev za pridobitev pravice do pokojnine in višjemu odstotku za njeno odmero, je mogoče v predpisanih primerih pridobiti tudi z dokupom. Dokup se nanaša bodisi na navidezno dobo, ali pa na obdobja, v katerem je oseba izpolnjevala določene statusne pogoje, ki omogočajo dokup in štetje tega obdobja v pokojninsko dobo. V zakonu so naslednje možnosti:

1. dokup za presežne delavce,
2. dokup za ugodnejšo odmero,
3. dokup za odmero pokojnine brez znižanja zaradi upokojitve pred dopolnitvijo polne starosti in
4. dokup za izpolnitev pogojev in odmero pokojnine.

Dokupljena pokojninska doba torej vpliva tako na pogoje za pridobitev pravice do pokojnine, kot tudi na njeno višino.

II. Dokup za presežne delavce

Zavarovancu, katerega delo ni več potrebno iz operativnih razlogov ter zavarovancu, ki mu je delovno razmerje prenehalo po predpisih o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji, lahko delodajalec dokupi največ pet let zavarovalne dobe za izpolnitev pogojev za pridobitev pravice do pokojnine, če je:

• moški dopolnil 35 let pokojninske dobe in 58 let starosti, ženska pa v posameznem letu naslednjo starost in pokojninsko dobo:

• moški dopolnil 63 let starosti in 15 let pokojninske dobe, ženska pa enako dolgo pokojninsko dobo in v posameznem letu naslednjo starost:

• moški dopolnil 65 let starosti in 10 let zavarovalne dobe, ženska pa enako dolgo zavarovalno dobo in v posameznem letu naslednjo starost:

• pri njem podana invalidnost po določbah ZPIZ-1 in nima dovolj dolge zavarovalne dobe, potrebne za pridobitev pravice do invalidske pokojnine.

Obračun prispevka, ki ga mora delodajalec plačati, da se zavarovancu na ta način pridobljena zavarovalna doba šteje v pokojninsko dobo, temelji na zavarovalniškem izračunu. Prispevek je sestavljen iz dveh delov. Prvi del predstavlja vsoto celotnega pričakovanega zneska zavarovančeve pokojnine za obdobje, v katerem brez dokupljene dobe ne bi bil upravičen do pokojnine, drugi del pa pričakovano vsoto razlike med pokojnino z dokupljeno dobo in pokojnine brez te dobe, ki jo bo dobival do konca izplačevanja pokojnine.

III. Dokup za ugodnejšo odmero

Dokup za ugodnejšo odmero pokojnine je namenjen izključno povečanju odstotka za odmero pokojnine. Dolžina zavarovalne dobe, ki jo lahko zavarovanec ali uživalec pokojnine kupi, je omejena na največ pet let. To pomeni, da lahko upravičenec s tovrstnim dokupom odstotek za odmero pokojnine, določen ob upoštevanju dopolnjene pokojninske dobe do izvedbe dokupa, poviša največ za 7,5%. 
Dokup za ugodnejšo odmero lahko uveljavi zavarovanec, ki je že izpolnil pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine oziroma uživalec pokojnine! 
Višina prispevka, ki ga mora plačati zavarovanec oziroma uživalec pokojnine za štetje tako pridobljene zavarovalne dobe v pokojninsko dobo, temelji na zavarovalniškem načinu, saj odraža vsoto pričakovane razlike med pokojnino z dokupljeno dobo in pokojnino brez dokupljene dobe, ki jo bo le-ta dobival do konca izplačevanja pokojnine.

IV. Dokup za odmero pokojnine brez znižanja zaradi upokojitve pred dopolnitvijo polne starosti

Zavarovanec, ki želi uveljaviti starostno pokojnino še pred dopolnitvijo polne starosti, se lahko izogne njenemu znižanju, do katerega bi sicer moralo po zakonu priti, ker ni dopolnil predpisane delovne dobe, če ob njeni uveljavitvi plača znesek kapitaliziranih odbitkov zaradi upokojitve pred dopolnitvijo polne starosti. 
Če tako določa kolektivna pogodba med delodajalci in sindikati, lahko znesek kapitaliziranih odbitkov plača tudi delodajalec. 
Znesek kapitaliziranih odbitkov, ki ga je potrebno plačati za izplačevanje starostne pokojnine brez zmanjšanja, izraža vsoto pričakovane razlike med pokojnino brez zmanjšanja in zmanjšano pokojnino do konca njenega izplačevanja.

V. Dokup za izpolnitev pogojev in odmero pokojnine

Zavarovancu oziroma uživalcu pokojnine se pod pogojem, če plača prispevke za obvezno zavarovanje, šteje v zavarovalno dobo za izpolnitev pogojev in odmero pokojnine:

• obdobje, v katerem je bil prijavljen pri zavodu za zaposlovanje kot iskalec zaposlitve ali brezposelna oseba,
• obdobje, ki ga je prebil zunaj zavarovanja zaradi nege in varstva svojega otroka, mlajšega od treh let,
• obdobje zaključenega dodiplomskega in podiplomskega študija,
• obdobje služenja vojaškega roka, nadomestne civilne službe ali osnovnega usposabljanja za rezervni sestav policije, če v tem času ni bil obvezno zavarovan.

Državljanu Republike Slovenije se, pod pogojem, če plača prispevke za obvezno zavarovanje, šteje v zavarovalno dobo obdobje, v katerem je bil po prenehanju zavarovanja pri zavodu, zaposlen v državi, s katero ni sklenjen sporazum o socialnem zavarovanju. 
Zavarovancu oziroma uživalcu pokojnine se lahko, če plača prispevek za obvezno zavarovanje, šteje v pokojninsko dobo tudi:

• čas opravljanja samostojne gospodarske, umetniške ali kakšne druge kulturne, odvetniške ali druge poklicne dejavnosti na območju Republike Slovenije kot edini ali glavni poklic, preden je bilo za opravljanje katere od naštetih dejavnosti uvedeno obvezno zavarovanje,
• čas opravljanja samostojne kmetijske dejavnosti na območju Republike Slovenije kot edini in glavni poklic, preden je bilo zanjo uvedeno obvezno zavarovanje,
• čas opravljanja del pri sečnji, obdelavi in spravilu lesa od 15. 5. 1945 do 31. 12. 1972, če je oseba, ki uveljavlja ta dokup, pozneje v gozdni organizaciji sklenila delovno razmerje

V zavarovalno dobo pa se, če je plačan prispevek za obvezno zavarovanje, šteje tudi:

• čas, v katerem je oseba s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji opravljala športno dejavnost kot vrhunski športnik in
• čas, ki ga je slovenski državljan prebil pred 1. 1. 1965 v delovnem razmerju v državi, s katero ni bil sklenjen sporazum o socialnem zavarovanju.

Dokup opravljanja samostojne gospodarske ali kmetijske dejavnosti na območju Republike Slovenije pred uvedbo obveznega zavarovanja lahko pod enakimi pogoji, kot veljajo za nosilca opravljanja katere od teh dejavnosti, uveljavljajo tudi zakonec, otrok ali drug družinski član.

Dokupljena zavarovalna doba za čas študija oziroma služenja vojaškega roka se ne šteje v delovno dobo!

Prispevek za štetje časa, v katerem je bila oseba prijavljena pri zavodu za zaposlovanje kot brezposelna oseba oziroma kot iskalec zaposlitve in časa, v katerem je skrbela in negovala svojega otroka, mlajšega od treh let, se obračuna od osnove, ki je za vse zavarovance enotna! Ta osnova je enaka znesku 60 % povprečne plače za predzadnji mesec pred mesecem, v katerem je vložena zahteva za vštetje navedenih obdobij v zavarovalno dobo.

V vseh drugih naštetih možnih primerih dokupov za izpolnitev pogojev in odmero pokojnine pa je osnova za obračun prispevkov za obvezno zavarovanje (in s tem za določitev višine kupnine) povprečna mesečna bruto plača zavarovanca iz koledarskega leta pred vložitvijo zahteve, povečana za odstotek porasta pokojnin do zadnjega dne v mesecu, v katerem je vložena zahteva za vštetje določenega obdobja v zavarovalno dobo. 
Prispevek za vštetje enega meseca se torej izračuna po naslednji formuli:

bruto plača (povečana za % uskladitev pokojnin) X stopnja prispevka za obvezno zavarovanje(24,35 %)

Če je osnova za obračun prispevka z upoštevanjem bruto plače zavarovanca nižja od zneska 60 % povprečne plače za predzadnji mesec pred mesecem, v katerem je vložena zahteva za vštetje navedenih obdobij v zavarovalno dobo, se prispevek obračuna od te osnove. 
Od navedene osnove pa se obračuna prispevek tudi v primeru, če zavarovanec v koledarskem letu pred vložitvijo zahteve ni prejel plače najmanj za šest mesecev.

VI. Postopek za uveljavitev dokupa pokojninske dobe

Zavarovanec, uživalec pokojnine oziroma upravičena oseba uveljavlja dokup pokojninske dobe z zahtevkom. Zahtevku je potrebno priložiti dokazila in potrdila o obstoju določenih dejstev, povezanih s statusom predlagatelja ob uveljavljanju dokupa oziroma v obdobju, ki naj bi se mu štelo v pokojninsko dobo.

Zavod izda predlagatelju odločbo, s katero ugotovi, katero obdobje je mogoče všteti v zavarovalno dobo in kolikšen prispevek je treba za vštetje te dobe plačati.

Prispevek za dokup zavarovalne dobe je treba plačati v roku 15 dni od prejema odločbe. Plačilo v obrokih ni možno!

Na podlagi dokazila o plačanih prispevkih se obdobja zavarovalne dobe, ki jih je upravičenec pridobil na tej podlagi, vpišejo v delovno knjižico oziroma, če gre za uživalca pokojnine, upoštevajo za njeno odstotno povečanje.

Dokup delovne dobe je praviloma smatran kot obdavčen dohodek posameznika. Znesek potreben za odkup delovne dobe je delodajalec dolžan obrutiti in od bruto zneska obračunati in plačati akontacijo dohodnine in prispevke za socialno varnost.