Glede na uveljavljen Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2) me zanima ali je lahko upokojenec direktor v družbi z omejeno odgovornostjo s tem, da je solastnik te družbe in dela na podlagi pogodbe o poslovodenju?

Nekje sem prebral, da zaradi odločb 18. člena ZPIZ-2, kjer so uživalci pokojnin eksplicitno navedeni kot izvzeti iz vstopa v obvezno zavarovanje iz opravljanja dela iz naslova drugih pravnih razmerij,upokojenec, ki dela na podlagi pogodbe o poslovodenju, obdrži pravico do izplačevanja pokojnine v enaki višini? Sicer se je ta odgovor nanašal na vprašanje, ali je upokojenec, ki ni družbenik lahko direktor družbe z omejeno odgovornostjo.

     Pravico do pokojnine ureja Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (v nadaljevanju ZPIZ-2).

108. člen ZPIZ-2 določa, da je pogoj za pridobitev pravice do pokojnine prenehanje obveznega zavarovanja, razen za uživalce pokojnin iz 4. odstavka 25. člena tega zakona (to so uživalci družinske oziroma vdovske pokojnine s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji ter prejemniki poklicne pokojnine, ki se prostovoljno vključijo v obvezno zavarovanje do uveljavitve pravice do pokojnine iz obveznega zavarovanja).

Nadalje 40. člen ZPIZ-2 določa, da zavarovanec iz 14., 15., 16. oziroma 17. člena tega zakona, ki je izpolnil pogoje za pridobitev pravice do predčasne ali starostne pokojnine, lahko pridobi pravico do delne pokojnine, če ostane v obveznem zavarovanju v obsegu, ki ustreza sorazmernemu delu polnega delovnega oziroma zavarovalnega časa, vendar najmanj 4 ure dnevno ali 20 ur tedensko. Delna pokojnina se odmeri od predčasne ali starostne pokojnine, odmerjene na dan njene uveljavitve, v odstotku, ustreznem skrajšanju polnega delovnega časa, ki se do dopolnitve starosti 65 let poveča za 5 %. Zavarovancu se v času prejemanja delne pokojnine zaradi spremembe obsega zavarovanja iz prvega odstavka tega člena spremeni višina delne pokojnine. Novi znesek delne pokojnine se izplačuje od prvega dne naslednjega meseca po spremembi obsega zavarovanja.

Po prenehanju uživanja delne pokojnine lahko zavarovanec zahteva:

  • izplačilo usklajenega zneska predčasne ali starostne pokojnine, ugotovljene ob odmeri delne pokojnine ali
  • odstotno povečanje predčasne ali starostne pokojnine, ugotovljene ob odmeri delne pokojnine, glede na dejansko dopolnjeno pokojninsko dobo v času prejemanja delne pokojnine in starost na dan uveljavitve odstotnega povečanja ali
  • ponovno odmero predčasne ali starostne pokojnine ali odmero starostne pokojnine, ob upoštevanju osnov, od katerih so plačani prispevki, glede na dopolnjeno pokojninsko dobo in starost ob prenehanju uživanja delne pokojnine.

Potrebno je upoštevati tudi 116. člen ZPIZ-2, ki določa, da uživalec starostne, predčasne, vdovske ali družinske pokojnine, ki na območju Republike Slovenije začne ponovno delati oziroma opravljati dejavnost, znova pridobi lastnost zavarovanca iz 14., 15., 16. in 17. člena tega zakona in se mu pokojnina v tem času ne izplačuje. Pokojnina se preneha izplačevati z dnem ponovne pridobitve lastnosti zavarovanca. Za te uživalce pokojnin tudi velja, da če začnejo na območju Republike Slovenije ponovno delati oziroma opravljati dejavnost v obsegu, ki ustreza sorazmernemu delu polnega delovnega oziroma zavarovalnega časa, vendar če gre za zavarovanca iz 14. člena tega zakona najmanj 4 ure dnevno ali 20 ur tedensko, če pa za zavarovanca iz 15., 16. ali 17. člena tega zakona pa najmanj s polovico polnega zavarovalnega časa, se jim izplačuje sorazmerni del pokojne, in sicer v višini:

  • 50 %, ko zavarovanec dela 4 ure dnevno ali znaša zavarovalni čas od 20 do 24 ur tedensko;
  • 37,5 %, ko zavarovanec dela 5 ur dnevno ali znaša zavarovalni čas od 25 do 29 ur tedensko;
  • 25 %, ko zavarovanec dela 6 ur dnevno ali znaša zavarovalni čas od 30 do 34 tedensko in
  • 12,5 %, ko zavarovanec dela 7 ur dnevno ali znaša zavarovalni čas od 35 do 39 ur tedensko.

Sorazmerni del pokojnine se prične izplačevati z dnem ponovne pridobitve lastnosti zavarovanca. Zavarovanec lahko v času izplačevanja sorazmernega dela pokojnine zahteva tudi spremembo izplačila sorazmernega dela pokojnine zaradi spremembe števila ur dela oziroma opravljanja dejavnosti. Novi sorazmerni del pokojnine, ki se določi na novo, se izplačuje od prvega dne naslednjega meseca po spremembi obsega dela oziroma opravljanja dejavnosti.

Pomemben pa je tudi 18. člen ZPIZ-2, ki določa, da se obvezno zavarujejo osebe, ki v okviru kakšnega drugega pravnega razmerja opravljajo delo, razen, če so uživalci pokojnine oziroma opravljajo začasno in občasno delo dijakov in študentov v skladu s predpisi, ki urejajo to delo.

V vašem primeru so relevantni 14., 16., 18. in 116. člen ZPIZ-2. Po 14. členu ZPIZ-2 se obvezno zavarujejo delavci v delovnem razmerju na območju Republike Slovenije. Nadalje 16. člen ZPIZ-2 določa, da se obvezno zavarujejo tudi osebe, ki so družbenice ali družbeniki oziroma delničarji gospodarskih družb, ustanovljenih v skladu s predpisi v Republiki Sloveniji oziroma ustanoviteljice ali ustanovitelji zavodov ter zadrug in so poslovodne osebe, če niso zavarovane na drugi podlagi. V tem primeru se torej oseba ponovno vključi v obvezno zavarovanje in se ji pokojnina preneha izplačevati oziroma se izplačuje le v sorazmernem delu.

Glede na to, da upokojeni družbenik opravlja delo na podlagi pogodbe o poslovodenju in ne na podlagi pogodbe o zaposlitvi, se upošteva 16. člen ZPIZ-2, ki določa, da se mora takšna oseba vključiti v obvezno zavarovanje, hkrati pa se ji pokojnina ne izplačuje oziroma se ji izplačuje v sorazmernem delu.

Določba 18. člena ZPIZ-2, ki prejemnike pokojnin izključuje iz obveznosti vključitve v obvezno zavarovanje, na katero se sklicujete v vašem vprašanju tako ni relevantna, saj kot smo navedli že zgoraj, se mora takšna oseba zavarovati na podlagi 16. člena ZPIZ-2.

V primeru, da upokojenec kot lastnik družbe želi obdržati pravico do pokojnine, izpostavljam, da ima možnost, da opravlja funkcijo prokurista namesto poslovodenja.

Tanja Bohl, odvetnica