Fizična oseba je zaposlena v podjetju X. S podjetjem Y bi sklenila pogodbo o prokuri. Sklepala bi posle za podjetje Y in imela pri tem tudi stroške prevoza, dnevnice ... Kakšen je postopek in na kaj moramo biti pozorni? Kako je ta oseba obdavčena po pogodbi o prokuri?

     Dohodki za opravljeno delo prokuristov se skladno s šestim odstavkom 35. člena Zakona o dohodnini štejejo za dohodek iz zaposlitve, pri tem pa se tako prejeti dohodki vštevajo v letno davčno osnovo in obdavčijo po dohodninski lestvici.

     V zvezi s pravilno davčno obravnavo tako prejetega dohodka pa je potrebno najprej ugotoviti, ali bo prokurist opravljal delo kot zastopnik družbe (kot organ odločanja ali organ vodenja v družbi) in bo dejansko imel funkcijo poslovodne osebe oziroma ali bo prokurist zgolj poslovni pooblaščenec s funkcijo zastopanja družbe proti tretjim osebam. Navedeno vpliva na način obračunavanja akontacije dohodnine ter na vprašanje pripadanja različnih vrst stroškov. V vsakem primeru pa se stroški povrnejo na podlagi verodostojnih knjigovodskih listin in v skladu z Uredbo o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja (davčna uredba).

Dohodki, ki jih prokurist prejme za vodenje in nadzor poslovnega subjekta, ki je pravna oseba, na podlagi poslovnega razmerja (pogodbe o prokuri - poslovodenju), se skladno z določili 1. točke drugega odstavka 37. člena ZDoh-2 štejejo za dohodke iz delovnega razmerja. Pri tem se povračila stroškov ne vštevajo v davčno osnovo tega dohodka, in sicer pod pogoji in do višine, ki jo določi vlada. Prejemki fizične osebe za vodenje družbe se skladno s 1. točko drugega odstavka 37. člena ZDoh-2 obdavčijo kot dohodek iz delovnega razmerja, od katerega se akontacija dohodnine izračuna, odtegne in plača po stopnji 25%, saj se izplačevalec dohodka (družba Y) ne šteje za glavnega delodajalca v smislu ZDoh-2 (glavni delodajalec je družba X). Upoštevajoč civilnopravno naravo pogodbe o prokuri za prokurista, ki svojo funkcijo opravlja na podlagi takšne pogodbe, ne veljajo določila ZDR-1 in s tem določbe o zagotavljanju minimalnih pravic, ki jih sicer za zaposlene določa ZDR-1. Glede na navedeno je potrebno v pogodbo o prokuri neposredno vključiti vse pravice, ki jih želite zagotoviti prokuristu. Ali je povračila stroškov potrebno obrutiti ali ne, je odvisno predvsem od opredelitve v pogodbi o prokuri in od opredelitve dohodka. Pri izplačilu dohodka iz delovnega razmerja po ZDoh-2 se povračila stroškov v zvezi z delom ne vštevajo v davčno osnovo tega dohodka, in sicer pod pogoji in do višine, ki so določeni v davčno uredbi.

Dohodki prokuristov, ki pa niso del poslovodstva, temveč so pooblaščeni le za zastopanje družbe proti tretjim osebam, pa se štejejo za dohodke iz drugega pogodbenega razmerja. Prokurist je namreč skladno z določbami ZGD-1 opredeljen kot poslovni pooblaščenec, torej ni organ odločanja niti organ vodenja v družbi, ampak ima funkcijo zastopanja družbe proti tretjim osebam. Glede na navedeno prokurist nima poslovodstvenega položaja v poslovnem subjektu, zato se njegov dohodek obdavčuje skladno s prvim odstavkom 38. člena ZDoh-2 kot dohodek iz drugega pogodbenega razmerja. Med te dohodke se štejejo tudi izplačila za povrnitev stroškov v zvezi z opravljanjem dela in zanje plačnik davka (izplačevalec) ob izplačilu izračuna in plača akontacijo dohodnine.

Od dohodka iz drugega pogodbenega razmerja (prokurist kot pooblaščenec), ki skladno s prvim odstavkom 38. člena ZDoh-2 vključuje vsak posamezni dohodek za opravljeno delo ali storitev vključno s povračili stroškov, izplačevalec skladno z desetim odstavkom 127. člena ZDoh-2 izračuna in plača akontacijo dohodnine po stopnji 25%.

Pri izračunu akontacije dohodnine se skladno s četrtim odstavkom 41. člena ZDoh-2 upošteva zmanjšanje davčne osnove v višini 10% normiranih stroškov. Kot dodatno zmanjšanje davčne osnove od dohodkov iz drugega pogodbenega razmerja (poleg že med letom upoštevanega zmanjšanja za 10% normiranih stroškov) se lahko upoštevajo dejanski stroški (zgolj) prevoza in nočitve v zvezi z opravljanjem dela ali storitve. Zavezanec lahko skladno s četrtim odstavkom 41. člena ZDoh-2 in prvim odstavkom 289. člena Zakona o davčnem postopku - ZDavP-2 dejanske stroške prevoza in nočitve v zvezi z opravljanjem dela ali storitev, do določene višine po davčni uredbi, uveljavlja v ugovoru zoper informativni izračun dohodnine. V tem primeru pa prokurist ne more uveljavljati tudi dnevnic, kar pomeni, da dnevnica ni izvzeta iz dohodkov, ki se ne vštevajo v davčno osnovo dohodka prokurista. V kolikor je v pogodbi o prokuri določen neto znesek dnevnic, je te potrebno obrutiti.

Posebni davek na določene prejemke se od dohodkov, prejetih na podlagi pogodbe o prokuri, ne plačuje, razen če bi davčni organ ugotovil, da se v okviru honorarja za prokurista izplačuje tudi izvajanje drugih del in storitev, ki niso v okviru opravljanja funkcije prokurista.

Pri plačevanju prispevkov za socialno varnost je treba izhajati iz razmerja, na podlagi katerega je posameznik vključen v socialno zavarovanje, v osnovo za plačilo prispevkov pa so vključeni samo tisti dohodki, ki so neposredno vezani na to razmerje (delo pri družbi X). Ker prejemnik dohodka za vodenje družbe Y oziroma kot pooblaščenec družbe Y, ni obvezno zavarovan na podlagi istega pravnega razmerja, mora izplačevalec od dohodka obračunati in plačati 8,85% prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (torej v obeh zgoraj navedenih primerih).

Nina Orehek
Taxgroup davčno svetovanje d.o.o.