Definicija 

Štipendija je denarna pomoč za šolanje, ki jo podeljuje država, podjetje, družbe, skladi in druge organizacije dijakom srednjih šol, študentom višjih in visokih šol, fakultet, akademij ter študentom podiplomskega magistrskega in doktorskega študija doma in v tujini. Temeljna oblika štipendiranja je kadrovsko štipendiranje dijakov in študentov. Kadrovske štipendije podeljujejo organizacije in delodajalci skladno s svojimi kadrovskimi potrebami.

Področje štipendiranja v Sloveniji ureja Zakon o štipendiranju (ZŠtip -1 ,Ur.l. RS št. 56/2013 z dne 2.7.2013), ki v 8. in 12. členu določa, da se kadrovska štipendija lahko dodeli državljanom Republike Slovenije (pa tudi drugim osebam naštetim v 12. členu zakona), ki ob prvem vpisu v prvi letnik poklicne oziroma srednje šole niso starejši od 22 let, ter upravičenci, ki ob prvem vpisu v prvi letnik višješolskega ali visokošolskega izobraževanja oziroma ob prvem vpisu na prvo, drugo ali tretjo stopnjo izobraževanja niso starejši od 27 let, in v Republiki Sloveniji ali tujini niso:

- v delovnem razmerju oziroma ne opravljajo samostojne registrirane dejavnosti,

- niso vpisani v evidenco brezposelnih oseb pri pristojnem organu,

- poslovodne osebe gospodarskih družb ali direktorji zasebnih zavodov.

Kadrovske štipendije delodajalci dodeljujejo upravičencem, ki izpolnjujejo splošne pogoje, določene v splošnih aktih delodajalca.

Pravni akt, ki ureja razmerja med podjetjem in štipendistom, je pogodba o štipendiranju, ki je običajno sklenjena v pisni obliki in ureja medsebojne pravice in obveznosti štipendista in podjetja. Takšna pogodba običajno zajema naslednja določila:

  • - trajanje pogodbe,
  • - vrsto študija in trajanje študija,
  • - višino štipendije,
  • - obveznosti štipendista (opravljanje izpitov, predložitev potrdil o šolanju in opravljenih izpitih, opravljanje prakse, minimalni čas sklenitve delovnega razmerja v podjetju),
  • - pravice in obveznosti štipendista v primeru prekinitve pogodbe v primeru, če le to odpove štipendist ali če jo odpove podjetje,
  • - obveznosti štipendista do podjetja, če prekine študij in podobno.

 

Zakon o štipendiranju (ZŠtip-1) nalaga vsem štipenditorjem v Sloveniji, da morajo redno poročati o podeljenih štipendijah Javnemu skladu za razvoj kadrov in štipendije. Poročati morajo vsi, ki podeljujejo štipendije po drugih predpisih in ne po Zakonu o štipendiranju, med drugim torej:

 

- delodajalci, ki podeljujejo kadrovske ali druge štipendije,

 

- samostojni podjetniki,

- javni in zasebni zavodi in fundacije,

- občine,

- organi državne uprave,

- in drugi.

 

Poročanje

 

Vsi štipenditorji v Sloveniji morajo redno poročati o podeljenih štipendijah. 

 

V letu 2015 bodo štipenditorji poročali dvakrat - do 20. novembra 2015 bodo morali oddati podatke za šolsko oziroma študijsko leto 2014/2015, do 31. 12. 2015 pa za šolsko oziroma študijsko leto 2015/2016.


Kdo mora poročati?

 

Poročati morajo vsi, ki podeljujejo štipendije po drugih predpisih in ne po Zakonu o štipendiranju, med drugim torej:

  • delodajalci, ki podeljujejo kadrovske ali druge štipendije,
  • samostojni podjetniki,
  • javni in zasebni zavodi in fundacije
  • občine,
  • organi državne uprave,
  • in drugi.

Zakon določa tudi globo za prekršek opustitve dolžnosti poročanja in sicer se z globo:

  • od 300 do 600 EUR se kaznuje subjekt, ki je pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, in dodeljuje štipendije na podlagi drugih predpisov, 
  • od 150 do 300 EUR se kaznuje tudi odgovorna oseba subjekta prejšnje alineje.

 

Kako poročati?

 

Štipenditorji morajo poročati preko posebne spletne aplikacije. Za prijavo v aplikacijo mora imeti zaposleni ustrezen certifikat pravne osebe (digitalno potrdilo), ki ga je izdal kateri od pristojnih organov.

Preko aplikacije je nato možno oddati tudi pooblastilo drugi pravni osebi za oddajo podatkov (npr. kadrovski servis, računovodsko podjetje ali podobno).

 

VSTOP V APLIKACIJO

 

 

Kaj poročati?

 

Štipenditor mora vnesti sledeče podatke za vsakega štipendista:

  • o štipendistu (ime, priimek, EMŠO, naslov in občina prebivališča)
  • o šolanju (kje se šola, izobraževalna ustanova in program, vrsta in področje izobraževanja, letnik in status)
  • o štipendiji.

 

Kakšen je postopek poročanja?

 

Po prijavi poročevalec klikne na "Poročanje" in izbere "Štipendisti". Na prikazanem obrazcu izbere šolsko (oz. študijsko) leto ter nato možnost "Vnesi novega štipendista". V obrazec nato vnese vse zahtevane podatke o štipendistu, njegovem izobraževanju in štipendiji. 

 

Nato s klikom na gumb "Oddaj" odda podatke.

 

Če so podatki pravilni, aplikacija potrdi oddajo s statusom "Oddan". 

 

V nasprotnem javi, da je "Napaka pri oddaji". S klikom na ta napis pri posameznem štipendistu aplikacija javi, za kakšno napako gre. Poročevalec nato izbere vnos, ki ga želi popraviti, in klikne na "Uredi", s čimer se vnos omogoči za urejanje in popravke, nakar ga ponovno odda.

 

Podrobnejša navodila so na voljo v Priročniku.

 

Poročanje je obvezno in za prekršek opustitve poročanja so zagrožene globe od 150 do 600 EUR.

RAČUNOVODSKI VIDIK

Stroški po pogodbah s štipendisti (dijaki srednjih šol ter študenti višjih in visokih šol) se pripoznajo kot strošek obračunskega obdobja, na katero se nanašajo v skladu s sklenjeno pogodbo. Štipendije se običajno študentom nakazujejo mesečno na transakcijske račune pri bankah ali hranilnicah. Izplačevanje kadrovskih štipendij v gotovini ni dovoljeno. Štipendije se običajno izplačuje mesečno, vendar je možen tudi drugačen način izplačila (če se izplača v enkratnem znesku za daljše obdobje, je potrebno razmejevanje stroškov skladno s pogodbo oziroma glede na šolsko oziroma študijsko leto in poslovno leto v podjetju).

 

DAVČNI VIDIK

Višina kadrovske štipendije zakonsko ni predpisana, predpisana pa je minimalna kadrovska štipendija v primeru, ko delodajalci uveljavljajo sofinanciranje kadrovskih štipendij skladno z 69. členom ZŠtip-1. 70.člen ZŠtip-1 določa, da kadrovska štipendija, ki jo delodajalec uveljavlja za sofinanciranje, ne sme biti nižja od državne štipendije brez dodatkov za četrti dohodkovni razred kot je urejena v zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev.

Štipendija navzgor ni omejena, je pa v Zakonu o dohodnini (ZDoh-2) v 106. členu naslednje določilo:

"V davčno osnovo od drugih dohodkov se ne všteva kadrovska štipendija in druga štipendija, izplačana za mesečno obdobje osebi, ki je vpisana kot učenec, dijak ali študent za polni učni ali študijski čas, za študij v Sloveniji do višine minimalne plače in za študij v tujini do višine minimalne plače povečane za 60%. Pri določanju višine minimalne plače se upošteva minimalna plača kot je določena z zakonom, ki ureja minimalno plačo."

Štipendija, ki presega v tej določbi predpisan znesek, se všteva v davčno osnovo za dohodnino v višini, ki presega ta znesek. Za študij v Sloveniji se tako v osnovo za dohodnino všteva del mesečnega zneska štipendije, ki presega mesečni znesek minimalne plače za določeni mesec. Za študij v tujini se v osnovo za dohodnino všteva del mesečnega zneska štipendije, ki presega 160% mesečnega zneska minimalne plače za določeni mesec.

 

Davčno priznani odhodki

Glede davčnega priznavanja stroškov štipendije z vidika davka od dohodkov pravnih oseb je potrebno upoštevati določilo 29. člena ZDDPO-2, ki pravi, da se za ugotavljanje davčne osnove davka od dohodkov pravnih oseb priznavajo le odhodki, potrebni za pridobitev prihodkov.

Da bi lahko stroške štipendiranja upravičili kot poslovno potreben strošek oziroma odhodek je potrebno v podjetju zagotoviti naslednje:

  • - kadrovske štipendije se običajno podeljuje skladno s trenutnimi in predvsem bodočimi potrebami po zaposlenih v podjetju. Te potrebe se izkazujejo v poslovnem načrtu ali kakšnem drugem internem aktu podjetja (sistematizacija delovnih mest), z dolgoročno politiko podjetja ter tudi s trenutno poslovno dejavnostjo podjetja, ki lahko že nakazuje smer bodočega razvoja podjetja in s tem povezane potrebe po kadrih,
  • - prav tako je pomembno, da se kadri, ki jih podjetje štipendira, izobražujejo na tistih šolah in programih, na katerih bodo pridobili znanja, s katerimi bodo potem pripomogli k razvoju podjetja, od katerega je štipendist prejel štipendijo.

Iz prakse dela davčne uprave izhaja, da je potrebno poleg ustreznosti smeri študija in dejavnosti podjetja upoštevati še naslednji pogoj: v pogodbi o štipendiranju mora biti dogovorjena doba, za katero se je štipendist dolžan zaposliti pri podjetju štipenditorju.

 

Kaj je potrebno upoštevati pri podeljevanju štipendije?

V pojasnilu DURS, št. 4210-140/2010-2 z dne 27.10.2010 v zvezi z davčnim priznavanjem stroškov štipendiranja davčni organ pojasnjuje:

"Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb – ZDDPO-2 (Uradni list RS št. 117/06, 56/08, 76/08, 5/09, 96/09 in 43/10) v prvem odstavku 29. člena določa temeljno načelo priznavanja odhodkov, in sicer se za ugotavljanje dobička priznajo odhodki, potrebni za pridobitev prihodkov, ki so obdavčeni po tem zakonu. Nadalje v drugem odstavku tega člena ZDDPO-2 določa, da odhodki niso potrebni za pridobitev prihodkov ob izpolnjevanju posameznih pogojev, in sicer če:

  • niso neposreden pogoj za opravljanje dejavnosti in niso posledica opravljanja dejavnosti,
  • imajo značaj privatnosti,
  • niso skladni z običajno poslovno prakso.

S tretjim odstavkom 29. člena ZDDPO-2 zakonodajalec pojasnjuje, da odhodki niso skladni z običajno poslovno prakso, če niso običajni pri poslovanju v posamezni dejavnosti glede na pretekle in druge izkušnje in primerjavo z drugimi dejavnostmi in okoliščinami, razen odhodkov, nastalih zaradi izrednih in nepogostih dogodkov, kot so naravne nesreče ali zaradi drugih izrednih nepogostih dogodkov. Za tako opredeljene odhodke, ki niso skladni z običajno poslovno prakso, se zahteva, da se obravnavajo in presojajo posamično.

To pomeni, da se v primeru, ko je eden od navedenih treh pogojev izpolnjen, odhodki davčno ne priznajo. Določeni pogoji in podlage za dodeljevanje kadrovskih štipendij (t.j. ureditev štipendiranja v splošnih aktih delodajalca in opredelitev medsebojnih razmerij, pravic in obveznosti iz naslova štipendiranja v pogodbi o štipendiranju) predstavljajo tudi podlago za prepoznavanje pravic oziroma obveznosti iz naslova štipendiranja v poslovnih knjigah zavezanca ter za pripoznanje odhodkov v izkazu poslovnega izida oziroma davčnem obračunu zavezanca.

Tako se štipendija, ki jo delodajalec izplačuje študentu ali dijaku za študij, ki je povezan s poslovanjem podjetja, študent oziroma dijak pa se bo na podlagi pogodbe o štipendiranju po koncu študija v podjetju zaposlil, lahko upošteva kot davčno priznan odhodek delodajalca, vendar pod pogojem, če bo izplačana v višini, ki je skladna z običajno poslovno prakso posamezne dejavnosti.

Po določbi 10. člena Zakona o davčnem postopku – ZDavP-2 (Uradni list RS, št. 117/06, 125/08, 110/09 in 43/10) morajo zavezanci za davek navesti vsa dejstva, na katere opirajo svoje zahteve, in predlagati dokaze, s katerimi se ta dejstva dokazujejo. Štipenditor bo tako moral v primeru, če bo štipendijo izplačal v višjem znesku kot je običajno za posamezen študij, za namene davčnega priznavanja odhodkov predložiti davčnemu organu dokazila, s katerimi bo utemeljil višino štipendije."

Prijava kadrovskih potreb ni več obvezna, zato lahko podjetja svoje potrebe po kadrih in razpise za štipendije objavijo v internih glasilih, preko spletnih strani ali drugih javnih občil ali pa jih celo sploh ne objavijo, a kljub temu izberejo ustreznega štipendista. Ko podjetje izbere kandidata, ki ga bo štipendiral, z njim sklene pogodbo o štipendiranju, v kateri se uredijo pravice in obveznosti štipendista in podjetja.

Kljub temu, da prijava oziroma razpis kadrovskih štipendij ni zakonsko predpisan, pa lahko podjetja razpišejo štipendije tudi preko Javnega sklada RS za razvoj kadrov in štipendiranje (odslej Sklad). Sklad na podlagi Zakona o štipendiranju izvaja neposredno in posredno sofinanciranje kadrovskih štipendij (več informacij najdete na http://www.sklad-kadri.si/kadrovske/), preko katerega podjetjem in ostalim upravičenim organizacijam sofinancira 50% dodeljene štipendije, vendar največ do višine 30% minimalne plače.

Sklad na začetku vsakega leta najprej objavi javni poziv delodajalcem za oddajo potreb po kadrovskih štipendistih, ki jih nato objavi v skupnem zbiru na spletni strani sklada. V nadaljevanju nato sklad objavi še javni razpis za sofinanciranje kadrovskih štipendij neposredno delodajalcem, na katerega se prijavijo delodajalci z že izbranimi potencialnimi štipendisti. Na podlagi razpisnih pogojev ob izpolnjevanju pogojev iz razpisa in sklenitvijo pogodbe s štipendistom in Skladom podjetje pridobi pravico do delnega sofinanciranja štipendije. Sklad podjetju povrne del stroškov štipendije (50% oziroma največ 30% minimalne plače) na osnovi zahtevka in dokazil o izplačilu, ki ga podjetje pošlje Skladu.

 

Vir: Verlag Dashöfer