Posojilo družbenikom od svojega podjetja

Novela Zakona o gospodarskih družbah v 495. členu pravi, da se v premoženje družbe, ki je potrebno za ohranitev najnižjega zneska osnovnega kapitala, ne štejejo več posojila družbe družbeniku, poslovodji ali njegovemu družinskemu članu. 

To pa pomeni, da podjetja ne smejo imeti evidentiranih posojil do družbenikov, poslovodij ali njihovih družinskih članov, v kolikor posojila znižujejo osnovni kapital pod vrednost 7.500 €. V nasprotnem primeru jim grozijo kazni od 1.000 € do 6.000 € za mikro družbo, od 2.500 do 15.000 € za majhno družbo ter od 10.000 do 30.000 € za srednjo družbo in od 15.000 € do 45.000 € za veliko družbo. Kazen je tudi za odgovorno osebo pravne osebe in sicer z od 500 do 4.000 €.

Poglejmo nekaj najpogostejših primerov oseb, ki morajo biti posebno pozorni:
• Vsi tisti, ki so ustanovili družbo in položili na račun 7.500 € ter ta znesek potem dvignili kot posojilo družbe sebi.
• Vsi tisti, ki so kupili podjetje za zelo nizke zneske (nekaj sto ali celo manj evrov), če so v sredstvih družbe knjižena posojila lastnikom.

Vse posojilne pogodbe, s katerimi so si družbeniki izposodili vplačan minimalni kapital, so glede na novelo zakona nične. Minimalni osnovni kapital torej ne bo več mogel pravzaprav terjatev do upnika.

Na ta način želi država preprečiti veriženje družb in zagotoviti vsaj minimalno zavarovanje upnikom.