V poslovni praksi ni redko, da organizacija svoja prosta denarna sredstva investira tako, da odobri posojilo družbeniku oz. večinskemu lastniku. Iz sodne prakse lahko razberemo, da FURS odobreno posojilo družbeniku pogosto prekvalificira v prikrito izplačilo dobička. Prikrito izplačilo dobička se v skladu s 7. točko 74. člena ZDDPO-2 šteje za dohodek podoben dividendam. Dividende pa so, kot dohodek iz kapitala, obdavčene z dohodnino, po 25-odstotni stopnji (4. odstavek 90. člena ZDoh-2).

Iz uvodnih nekaj stavkov bi lahko sklepali, da je odobritev posojila večinskemu lastniku z davčnega vidika precej »nevarno« početje. Vendar ni tako, če (1) je posojilna pogodba ustrezno napisana in (2) če se dejanja iz določb posojilne pogodbe tudi ustrezno realizirajo. V nadaljevanju tega članka želimo opozoriti na pogoste napake, ki lahko privedejo do prekvalifikacije posojila v prikrito izplačilo dobička.

Družbenik ne vrača posojila v skladu s posojilno pogodbo

Že sama beseda »posojilo« govori o tem, da gre za posojena sredstva, ki jih je potrebno v določenem časovnem terminu vrniti. Družbeniki manjših organizacij pogosto ne ločujejo svojega osebnega premoženja od premoženja organizacije, zato najetih posojil ne vračajo, ali pa jih ne vračajo v skladu s pogodbenimi določili. V kolikor posojilo ni vrnjeno, govorimo o odpustu dolga. Odpust dolga pa pomeni prikrito izplačilo dobička v skladu s 7. točko 74. člena ZDDPO-2.

Odobreno posojilo prikriva drug pravni posel

V praksi se dogaja, da družbeniki svoje osebne stroške plačujejo s prostimi denarnimi sredstvi organizacije. Računovodje običajno družbenika pozovejo, da predloži ustrezne račune. V kolikor družbenik do zaključka leta ne predloži manjkajočih računov, računovodja smatra takšno potrošnjo za dano posojilo družbeniku. Upravno sodišče je v tem primeru odločilo, da ne gre za posojilo, temveč obliko, katere osnovni namen je prikriti dejansko naravo porabe sredstev organizacije – prikrito izplačilo dobička (sodba v zadevi IU 516/2017-14).

Zapleti glede višine obrestne mere

V primeru danih posojil nastane problem takrat, ko je višina obrestne mere določena prenizko. Organizacija v tem primeru zabeleži nižje prihodke in posledično tudi nižjo davčno osnovo za obračun davka od dohodkov pravnih oseb. Znesek premalo obračunanih in plačanih obresti se smatra za prikrito izplačilo dobička.

V kolikor lahko organizacija dokaže, da bi po enaki obrestni meri zagotovila posojilo tretji osebi, potem je lahko obrestna mera tudi nižja, od zadnje znane priznane obrestne mere, v času odobritve posojila (1. odstavek 19. člena ZDDPO-2). V praksi je najenostavneje, da se že v pogodbi določi višina obrestne mere v skladu s 3. odstavkom 19. člena ZDDPO-2. Več o metodologiji določitve priznane obrestne mere med povezanimi osebami lahko preberete v članku Obračun obresti od posojila povezani osebi.

Posojilna pogodba vsebuje pomanjkljive oz. ohlapne določbe

Posojilne pogodbe sklenjene med organizacijo in družbenikom so pogosto zelo površno pripravljene. Sodna praksa (sodbe v zadevah IU 223/2013, 629/2012, 516/2017-14) razkriva številne napake ter pomanjkljivosti, in sicer:

- posojilna pogodba nima jasno določenega anuitetnega načrta, ki bi natančno določal število obrokov in terminski načrt vračila posojila,

- posojilna pogodba vsebuje določbe, ki so neobičajne, na primer: posojilo je odobreno za nedoločen čas, z možnostjo odpoklica, obresti se obračunajo šele ob vračilu posojila za celotno dobo trajanja posojila,

- pogodba ne vsebuje ustreznega zavarovanja posojila,

- neobičajno črpanje posojila (večkratno črpanje posojila v manjših zneskih).

Sklep

Organizacije, ki posojajo prosta denarna sredstva družbeniku, naj zagotovijo da:

(1) je posojilo črpano na podlagi posojilne pogodbe, ki vsebuje določbe, pod katerimi bi organizacija odobrila posojilo tudi tretji osebi

(2) družbenik odobreno posojilo vrača v skladu z vnaprej določenim anuitetnim načrtom in

(3) sklenitev posojilne pogodbe ne prikriva kakšen drug pravni posel (npr. poraba denarnih sredstev organizacije za osebno korist družbenika).

Oglejte si še druge članke s področja Davčna olajšava pri poslovanju med povezanimi osebami

Članek pripravila: Mojca Müller, preizkušena davčnica pri SIR

Viri:

- Mojca Müller, preizkušena davčnica pri SIR

- FinD-INFO

- Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2; Uradni list RS, št. 79-3796/2018 z dne 7.12.2018);

- Zakon o dohodnini (ZDoh-2; Uradni list RS, št. 69-3267/2017 z dne 8.12.2017),

- Sodbe Upravnega sodišča v zadevah IU 223/2013, 629/2012 in 516/2017-14