Pri redni odpovedi lahko delodajalec delavcu odpove pogodbo o zaposlitvi le, če obstaja utemeljen razlog, ki onemogoča nadaljevanje dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi med delavcem in delodajalcem (neutemeljene razloge za redno odpoved določa 90. člen ZDR-1).

Pri tem mora pisno obrazložiti odpovedni razlog in pravilno izpeljati celoten postopek prekinitve pogodbe o zaposlitvi. Pogodbo mora odpovedati najkasneje v 6. mesecih od nastanka utemeljenega razloga.

Delodajalec lahko delavcu redno odpove pogodbo o zaposlitvi zaradi:

  • poslovnega razloga (postopek...)
    (ko delodajalec ne potrebuje več delavca za opravljanje dela zaradi organizacijskih, tehnoloških, strukturnih ali podobnih razlogov)
  • nesposobnosti (postopek...)
    (kadar delavec ne izpolnjuje pričakovanih delovnih ciljev, dela ne opravlja strokovno, kvalitetno, pravočasno, ne izpolnjuje pogojev za delo, …)
  • krivdnega razloga (postopek...)
    (kadar delavec krši pogodbene obveznosti ali druge obveznosti iz delovnega razmerja)

Pri tem se je potrebno zavedati, da je dokazno breme pri teh odpovedih na strani delodajalca (delodajalec mora dokazati razloge, zaradi katerih je bila pogodba o zaposlitvi odpovedana).

 

Odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga

Poslovni razlog pomeni, da delodajalec ne potrebuje več delavca za opravljanje dela zaradi organizacijskih, tehnoloških, strukturnih ali podobnih razlogov (spremembe na trgu, spremembe v delovnem procesu, sprememba dejavnosti ipd.).

Če delodajalec ponudi sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi, a ne za ustrezno delo (delo za katerega se zahteva enaka vrsta in stopnja izobrazbe, kot se je zahtevala za opravljanje dela na prejšnjem delovnem mestu), ima delavec pravico do sorazmernega dela odpravnine v višini, ki jo dogovori z delodajalcem.

 

Kako poteka postopek odpovedi iz poslovnih razlogov?

Delodajalec lahko poda odpoved iz poslovnih razlogov v šestmesečnem objektivnem roku, ki prične teči z dnem nastanka razloga za odpoved, ne pa tudi kasneje.

 

Obvestilo sindikatu

Delavec ima pravico v postopek pritegniti sindikat, katerega član je ob uvedbi postopka. V tem primeru mora delodajalec obvestiti sindikat.

Sindikat lahko poda svoje mnenje v osmih dneh. Sindikat lahko v osemdnevnem roku nameravani odpovedi nasprotuje, s pisnim in obrazloženim mnenjem, če meni, da za odpoved ni utemeljenih razlogov, ali da postopek ni bil izveden skladno z določbami zakona. V takšnem primeru prenehanje pogodbe o zaposlitvi ne učinkuje, načeloma do preteka roka za sodno oziroma arbitražno varstvo.

 

Odpoved pogodbe o zaposlitvi

Odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov se vroča:

  • praviloma osebno v prostorih delodajalca,
  • s priporočeno pošiljko s povratnico,
  • z objavo na oglasnem mestu pri delodajalcu, ki je dostopno delavcu.

 Pogodbena stranka, ki se ji odpoved pogodbe o zaposlitvi vroča v prostorih delodajalca, je dolžna prevzeti odpoved pogodbe o zaposlitvi. Šteje se, da je bila vročitev opravljena, tudi če pogodbena stranka odkloni vročitev odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Dokazno breme za vročitev oziroma odklonitev vročitve odpovedi pogodbe o zaposlitvi je na pogodbeni stranki, ki odpoveduje pogodbo o zaposlitvi.

Naslednji dan po vročeni odpovedi začne teči odpovedni rok. Po preteku odpovednega roka, pogodba o zaposlitvi preneha.

 

Odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga starejšemu delavcu

Delodajalec ne sme starejšemu delavcu, oz. delavcu, ki mu do izpolnitve pogojev za starostno upokojitev manjka do pet let pokojninske dobe, podati odpovedi iz poslovnega razloga, brez njegovega soglasja.

Starost, ki določa starejšega delavca od leta 2017 dalje znaša 58 let.

Delodajalec tega soglasje ne potrebuje:

  • če je delavcu zagotovljena pravica do denarnega nadomestila iz naslova zavarovanja za primer brezposelnosti do izpolnitve pogojev za starostno pokojnino,
  • če je delavcu ponujena nova ustrezna zaposlitev pri delodajalcu v skladu s prvim odstavkom 91. člena ali v skladu z 92. členom ZDR-1,
  • v primeru, da delavec ob sklenitvi pogodbe o zaposlitvi že izpolnjuje pogoje za varstvo pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi po tem členu, razen v primeru sklenitve pogodbe o zaposlitvi v skladu s prejšnjo alinejo,
  • v primeru uvedbe postopka prenehanja delodajalca.

Delodajalec lahko v postopku redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, od ZPIZ-a zahteva podatke o datumu izpolnitve pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine za posameznega delavca.

Vloga za pridobitev podatkov o datumu izpolnitve pogojev za starostno upokojitev delavca (na podlagi 3. odstavka 114. člena ZDR-1)

 

Obvestilo ZRSZZ

Delodajalec, ki delavcu odpove pogodbo iz poslovnega razloga in mu ne ponudi nove pogodbe, mora ob začetku teka odpovednega roka o odpovedi obvestiti ZRSZZ preko spletnega portala ZaDelodajalce.si.

____________________________________________________________________________________________________

Odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti

Razlog nesposobnosti je lahko bodisi subjektivne bodisi objektivne narave.

Subjektivna nesposobnost delavca je, ko delavec ne dosega pričakovanih delovnih rezultatov, torej dela ne opravlja pravočasno, kvalitetno ali strokovno, za objektiven razlog delavčeve nesposobnosti pa gre, ko delavec ne izpolnjuje oziroma ne more izpolnjevati pogojev za opravljanje dela iz razlogov za katere sam ni in ne more biti odgovoren (npr. neizpolnjevanje pogojev za opravljanje dela, določenih z zakoni in drugimi predpisi).

Kako poteka postopek odpovedi iz razloga nesposobnosti?

Pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti mora delodajalec delavcu v razumnem roku, ki ne sme biti krajši od treh dni, omogočiti zagovor.

Brez zagovora lahko nadaljujete postopek odpovedi iz razloga nesposobnosti le v primeru, če se delavec vabilu na zagovor ne odzove ali zagovor izrecno odkloni.

Obvestilo sindikatu

Delavec ima pravico v postopek pritegniti sindikat, katerega član je ob uvedbi postopka. V tem primeru mora delodajalec obvestiti sindikat.

Sindikat lahko poda svoje mnenje v osmih dneh. Sindikat lahko v osemdnevnem roku nameravani odpovedi nasprotuje, s pisnim in obrazloženim mnenjem, če meni, da za odpoved ni utemeljenih razlogov, ali da postopek ni bil izveden skladno z določbami zakona. V takšnem primeru prenehanje pogodbe o zaposlitvi ne učinkuje, načeloma do preteka roka za sodno oziroma arbitražno varstvo.

Odpoved pogodbe o zaposlitvi

Odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti se vroča:

  • praviloma osebno v prostorih delodajalca,
  • s priporočeno pošiljko s povratnico,
  • z objavo na oglasnem mestu pri delodajalcu, ki je dostopno delavcu.

Pogodbena stranka, ki se ji odpoved pogodbe o zaposlitvi vroča v prostorih delodajalca, je dolžna prevzeti odpoved pogodbe o zaposlitvi. Šteje se, da je bila vročitev opravljena, tudi če pogodbena stranka odkloni vročitev odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Dokazno breme za vročitev oziroma odklonitev vročitve odpovedi pogodbe o zaposlitvi je na pogodbeni stranki, ki odpoveduje pogodbo o zaposlitvi.

Naslednji dan po vročeni odpovedi začne teči odpovedni rok. Po preteku odpovednega roka, pogodba o zaposlitvi preneha.

Obvestilo ZRSZZ

Delodajalec, ki delavcu odpove pogodbo iz razloga nesposobnosti in mu ne ponudi nove pogodbe, mora ob začetku teka odpovednega roka o odpovedi obvestiti ZRSZZ preko spletnega portala ZaDelodajalce.si.

 ____________________________________________________________________________________________________

Odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi

Delodajalec, ki odpove pogodbo o zaposlitvi iz poslovnega razloga ali razloga nesposobnosti lahko delavcu istočasno ponudi sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi.

­­­­­­­­­­­­­­­­­Odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnih razlogov

Krivdni razlog je zakonsko opredeljen kot kršenje pogodbene obveznosti ali druge obveznosti iz delovnega razmerja.

Kdaj odpovedati pogodbo o zaposlitvi redno iz krivdnega razloga in kdaj izredno odpovedati pogodbo o zaposlitvi, je odvisno od teže kršitve in možnosti nadaljevanja delovnega razmerja (torej nadaljevanja dela) vsaj še za čas odpovednega roka. V obeh primerih gre za kršitve obveznosti iz pogodbe o zaposlitvi oziroma iz delovnega razmerja, te kršitve pa imajo lahko različno intenzivnost ali pa imajo glede na relevantne okoliščine različno intenzivne posledice. Da pogodbo o zaposlitvi izredno odpovemo, mora biti kršitev pogodbenih obveznosti tako huda, da ni mogoče nadaljevanje delovnega razmerja niti do izteka odpovednega roka.

Kako poteka postopek odpovedi iz krivdnega razloga?

Opozorilo delavca

Pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga mora delodajalec delavca opozoriti na izpolnjevanje delovnih obveznosti ter o možnosti odpovedi v primeru ponovne kršitve.

Šele v primeru ponovne kršitve, ki pa ni nujno istovrstna, lahko prične postopek redne odpovedi iz krivdnega razloga.

Zagovor delavca

V razumnem roku, ki ne sme biti krajši od treh dni, mora nato delavcu omogočiti zagovor.

Brez zagovora lahko nadaljuje postopek odpovedi iz krivdnega razloga le v primeru, če se delavec vabilu na zagovor ne odzove ali zagovor izrecno odkloni.

Če ima krivdni razlog vse znake kaznivega dejanja, lahko delodajalec za čas trajanja postopka delavcu prepove opravljati delo. V času prepovedi opravljanja dela ima delavec pravico do nadomestila plače v višini polovice njegove povprečne plače v zadnjih treh mesecih pred uvedbo postopka odpovedi.

Obvestilo sindikatu

Delavec ima pravico v postopek pritegniti sindikat, katerega član je ob uvedbi postopka. V tem primeru mora delodajalec obvestiti sindikat.

Sindikat lahko poda svoje mnenje v osmih dneh. Sindikat lahko v osemdnevnem roku nameravani odpovedi nasprotuje, s pisnim in obrazloženim mnenjem, če meni, da za odpoved ni utemeljenih razlogov, ali da postopek ni bil izveden skladno z določbami zakona. V takšnem primeru prenehanje pogodbe o zaposlitvi ne učinkuje, načeloma do preteka roka za sodno oziroma arbitražno varstvo.

Odpoved pogodbe o zaposlitvi

Odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga se vroča:

  • praviloma osebno v prostorih delodajalca,
  • s priporočeno pošiljko s povratnico,
  • z objavo na oglasnem mestu pri delodajalcu, ki je dostopno delavcu.

Pogodbena stranka, ki se ji odpoved pogodbe o zaposlitvi vroča v prostorih delodajalca, je dolžna prevzeti odpoved pogodbe o zaposlitvi. Šteje se, da je bila vročitev opravljena, tudi če pogodbena stranka odkloni vročitev odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Dokazno breme za vročitev oziroma odklonitev vročitve odpovedi pogodbe o zaposlitvi je na pogodbeni stranki, ki odpoveduje pogodbo o zaposlitvi.

Naslednji dan po vročeni odpovedi začne teči odpovedni rok. Po preteku odpovednega roka, pogodba o zaposlitvi preneha.

Vir: informiran.si