Podrobneje o normirancih 2026

Prehajanje v sistem normiranih odhodkov

Od leta 2026 naprej se za podjetnike nekoliko spreminjajo pogoji za vključitev v sistem normiranih odhodkov. Če boste želeli preiti iz ugotavljanja davčne osnove po dejanskih odhodkih na sistem normirancev, boste morali upoštevati nove prihodkovne meje, ki veljajo že za leto 2025.

Vključitev oziroma nadaljevanje v sistemu normiranstva bo torej mogoče, če:

• prihodki v letu 2025 ne bodo presegli 50.000 evrov (prej 30.000 evrov) – sem spada tudi popoldanski normirani s.p.
• prihodki v letu 2025 ne bodo presegli 120.000 evrov (prej 60.000 evrov) pri tistih, ki so v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje vključeni kot samozaposleni za polni delovni čas in to neprekinjeno vsaj devet mesecev – to pomeni, da imate s.p. odprt vsaj devet neprekinjenih mesecev
• prihodki v letu 2025 ne bodo presegli 120.000 evrov (prej 60.000 evrov) na nosilca in drugega člana kmečkega gospodinjstva, ki sta vključena v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje kot kmeta oziroma člana kmečkega gospodarstva v skladu z določili prvega odstavka 47. člena ZDoh-2

Ključna novost, ki jo prinaša zakon, pa je zaostritev za (ponovni) vstop v sistem normiranih odhodkov. Ponovni vstop bo namreč mogoč šele, ko bo od izstopa iz sistema normiranstva ali prenehanja dejavnosti minilo več kot pet davčnih let, pri čemer se davčno leto, v katerem je dejavnost prenehala, ne šteje. Seveda pa morajo biti hkrati izpolnjeni tudi prihodkovni pogoji.

Prehodne določbe v drugem odstavku 20. člena ZPRZ določajo, da se ta nova pravila uporabljajo za vse izstope in prenehanja dejavnosti od 1. januarja 2026 dalje. To pomeni, da lahko podjetniki, ki so iz sistema normiranosti izstopili ali zaprli dejavnost v letu 2025 ali prej, ob izpolnjevanju prihodkovnih mej v sistem vstopijo kadarkoli po 1. januarju 2026. Če pa bi nekdo dejavnost prenehal šele v letu 2026, bi moral na ponovni vstop počakati več let.

Primer: če podjetnik 10. januarja 2026 zapre dejavnost, potem pa jo 1. junija 2026 ponovno odpre, ne bo mogel izbrati sistema normiranih odhodkov. Po pravilih, ki jih določa zakon, bo v tem primeru normiranost lahko uveljavil šele 1. januarja 2032, če bo dejavnost v celotnem tem času tudi dejansko registrirana.

Izstop iz sistema normiranih odhodkov

S spremembami, ki jih uvaja trinajsti odstavek 6. člena ZPRZ, se za podjetnike določi novo pravilo, kdaj morajo iz sistema normiranih odhodkov izstopiti in začeti ugotavljati davčno osnovo na podlagi dejanskih prihodkov in dejanskih odhodkov. Z drugimi besedami, kdaj postanejo “navaden” s.p..

Povprečje prihodkov iz dejavnosti v dveh zaporednih predhodnih davčnih letih ne sme presegati:

• 120.000 evrov v primeru izpolnjenega pogoja obveznega zavarovanja na podlagi samozaposlitve za polni delovni čas neprekinjeno vsaj devet mesecev v obeh davčnih letih (“redni s.p.” v obeh predhodnih letih),
• 50.000 evrov v primeru neizpolnjenega pogoja obveznega zavarovanja na podlagi samozaposlitve za polni delovni čas neprekinjeno vsaj devet mesecev v obeh davčnih letih (“popoldanski s.p.” v obeh predhodnih letih),
• 85.000 evrov, če ste v enem letu “redni s.p”, v drugem letu pa “popoldanski s.p.”,
• 120.000 evrov na nosilca in na drugega člana kmečkega gospodinjstva, ki je vključen v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje kot kmet oziroma član kmečkega gospodinjstva, če je zavezanec iz šestega odstavka tega člena.

Navedeni pogoji se upoštevajo že za izstop v letu 2026 na podlagi povprečja prihodkov za leti 2024 in 2025.

Pomembna novost je tudi način izračunavanja povprečja prihodkov. V povprečje se namreč všteva tudi predhodno davčno leto, v katerem podjetnik dejavnosti še ni opravljal, pri čemer se prihodki za to leto štejejo kot nič. Navedeno pomeni, da bodo zavezanci, ki bodo že s prvim letom poslovanja presegli povprečje iz trinajstega odstavka, že po prvem letu morali izstopiti iz sistema normiranih odhodkov.

Primer: zavezanec, ki je začel poslovati 1. 6. 2025 (pogoj obveznega zavarovanja iz naslova samozaposlitve neprekinjeno za 9 mesecev v letu 2025 ne bo izpolnjen), in bo v letu 2025 dosegel 110.000 evrov prihodkov, bo za leto 2026 moral izstopiti iz sistema normiranih odhodkov.

Izračun (registracija 1. 6. 2025):

• 0 evrov za leto 2024 (prihodki predhodnega leta, ko zavezanec ni opravljal dejavnosti so enaki nič)
• 110.000 evrov v letu 2025 (poslovanje od 1. 6. 2025 do 31. 12. 2025)
• Povprečje dveh zaporednih let: 0 eur (2024) + 110.000 eur (2025) = 55.000 evrov

Zavezanec bo za leto 2026 moral izstopiti iz sistema normiranih odhodkov, ker presega povprečje 50.000 evrov v dveh zaporednih predhodnih davčnih letih.

Sprememba davčne stopnje pri normirancih

Sedmi člen ZPRZ prinaša tudi spremembo davčne stopnje pri podjetnikih, ki davčno osnovo ugotavljajo z upoštevanjem normiranih odhodkov. S 1. januarjem 2026 se uvaja nova, progresivna davčna lestvica, ki bo vplivala na to, koliko dohodnine bo moral podjetnik plačati glede na svojo davčno osnovo.

Za podjetnike, ki so v davčnem letu vsaj devet mesecev polno zavarovani kot samozaposleni (torej redni s. p.), bo veljalo, da se dohodnina izračuna po 20-odstotni stopnji za davčno osnovo do 72.000 evrov (efektivno 4 odstotke prihodkov). Če ta znesek presežejo, se del nad 72.000 evrov obdavči po 35-odstotni stopnji (samo za del ki presega 72.000 evrov). Enak sistem velja tudi za kmečka gospodinjstva, ki ugotavljajo davčno osnovo po posebnih pravilih.

Drugače pa bo pri podjetnikih, ki v davčnem letu ne izpolnijo pogoja neprekinjenega devetmesečnega obveznega zavarovanja (na primer pri popoldanskem s. p.). Pri teh se 20-odstotna stopnja uporablja le do višine davčne osnove 33.000 evrov, medtem ko se del nad to mejo obdavči s 35 odstotki.

Primer: zavezanec v letu 2026 doseže 130.000 evrov prihodkov in izpolnjuje pogoj polnega zavarovanja za polni delovni čas neprekinjeno najmanj 9 mesecev (redni s.p.).

Izračun priznanih normiranih odhodkov skladno z 59. členom ZDoh-2:

• 80 odstotkov do 60.000 evrov = 60.000*0,8 = 48.000 evrov normiranih odhodkov
• 0 odstotkov nad 60.000 evrov = 70.000*0 = 0 evrov normiranih odhodkov
• Skupaj priznani normirani odhodki: 48.000 evrov

Izračun davčne osnove:

• Prihodki po pravilih o računovodenju – priznani normirani odhodki = Davčna osnova
• 130.000 evrov – 48.000 evrov = 82.000 evrov

Izračun dohodnine:

• 20 odstotkov do davčne osnove 72.000 evrov = 72.000*0,2 = 14.400 evrov
• 35 odstotkov nad davčno osnovo 72.000 evrov = 10.000*0,35 = 3.500 evrov
• Zavezanec v konkretnem primeru pri prihodkih 130.000 evrov plača 17.900 evrov dohodnine.