Upokojensko delo

Zelo dobrodošle spremembe so tako za upokojence kot delodajalce. Od 20. septembra dalje lahko upokojenec na mesec oddela do 85 ur (prej 60). Izjemoma trikrat letno pa kar do 125 ur (prej 90) na mesec. Neizrabljenih ur upokojenec še vedno ne sme prenašati v naslednji mesec. Večja je tudi letna kvota ur upokojenskega dela, in sicer 1.020 ur (prej 720).

Zaradi večje dovoljene kvote ur upokojenskega dela na mesečni in letni ravni je večji tudi dovoljeni letni prihodek upokojenca. Bruto dohodek za upokojensko delo ne sme presegati 12-kratnika minimalne plače v koledarskem letu. Za leto 2025 torej to pomeni, da ne sme presegati 15.332,64 EUR.

Velja tudi nov način izračuna najnižje urne postavke za upokojensko delo. Najnižja bruto urna postavka za uro opravljenega upokojenskega dela se določi tako, da se znesek minimalne plače deli s 174 urami. Do 28. februarja 2026 ostaja najnižja urna postavka 7,34 EUR bruto.

Za izplačila od 1. novembra 2025 velja tudi, da mora delodajalec dajatev obračunati na posebnem obračunu, ki ga predloži davčnemu organu najpozneje na dan izplačila dohodka iz začasnega ali občasnega dela. Delodajalec mora dajatev plačati najpozneje v petih dneh od izplačila dohodka. Gre za poenotenje roka, kot velja za plačilo socialnih prispevkov. FURS bo omogočil plačilo prek e-računa.

Pomembna pa je tudi sprememba za delodajalce, saj jim omogoča, da na mesečni ravni upokojenci pri njih opravijo več ur upokojenskega dela kot do sedaj. Omejitve za opravljanje začasnega ali občasnega dela pri delodajalcu v posameznem koledarskem mesecu od 20. septembra 2025 so:

  • pri delodajalcu, ki nima zaposlenega nobenega delavca, se lahko opravi največ 85 ur (prej 60 ur) začasnega ali občasnega dela,
  • pri delodajalcu, ki zaposluje od enega do vključno deset delavcev, se lahko opravi največ 140 ur (prej 100 ur) začasnega ali občasnega dela,
  • pri delodajalcu, ki zaposluje več kot deset do vključno 30 delavcev, se lahko opravi največ 210 ur (prej 150 ur) začasnega ali občasnega dela,
  • pri delodajalcu, ki zaposluje več kot 30 do vključno 50 delavcev, se lahko opravi največ 560 ur (prej 400 ur) začasnega ali občasnega dela,
  • pri delodajalcu, ki zaposluje več kot 50 delavcev do vključno 100 delavcev, se lahko opravi največ 1.050 ur (prej 750 ur) začasnega ali občasnega dela,
  • pri delodajalcu, ki zaposluje več kot 100 do vključno 500 delavcev, se lahko opravi največ 2.115 ur (prej 1.500 ur) začasnega ali občasnega dela,
  • pri delodajalcu, ki zaposluje več kot 500 do vključno 1.000 delavcev, se lahko opravi največ 3.170 ur (prej 2.250 ur) začasnega ali občasnega dela,
  • pri delodajalcu, ki zaposluje več kot 1.000 do vključno 2.000 delavcev, se lahko opravi največ 4.230 ur (prej 3.000 ur) začasnega ali občasnega dela,
  • pri delodajalcu, ki zaposluje več kot 2.000 delavcev, se lahko opravi največ 5.285 ur (prej 3.750 ur) začasnega ali občasnega dela.

 

Krajši delovni čas delavca pred upokojitvijo – 80 % / 90 % / 100 %

V novem 67.b členu ZDR-1 je urejen nov institut, ki bo delavcem v javnem in zasebnem sektorju pred upokojitvijo od 1. 1. 2026 dalje omogočal, da lahko delajo s krajšim delovnim časom.

80/90/100 pomeni, da bo delavec še vedno pri delodajalcu zaposlen za 100 %, njegova osnova plača bo določena v višini 90 % dosedanje, delal pa bo 80 % polnega delovnega časa. Če je pri delodajalcu polni delovni čas 40 ur, bo delal 32 ur/teden.

Gre za delo s krajšim delovnim časom na podlagi posebnih predpisov (tako kot na primer pri invalidih ali starših). S to razliko, da bo delodajalec prošnjo delavca, da bi delal s krajšim delovnim časom, lahko tudi zavrnil. Če bosta oba za delo s krajšim delovnim časom, bosta sklenila aneks k pogodbi o zaposlitvi, ki pa bo lahko sklenjen za določen ali pa nedoločen čas.

To pravico bo lahko izrabil le delavec, ki ima vsaj 60 let starosti ali vsaj 35 let pokojninske dobe (to velja v letu 2035). Bo pa od leta 2026 do 2035 prehodno obdobje. V letu 2026 bo to pravico lahko izrabil delavec, ki ima 58 let ali vsaj 35 let pokojninske dobe, nato pa do leta 2035 starostni pogoj raste za 3 mesece.

Pogoj na strani delavca bo tudi, da mora imeti sklenjeno pogodbo o zaposlitvi s polnim delovnim časom. Te pravice pa ne bodo imeli lastniki enoosebnih d.o.o.-jev in zavodov, ki so hkrati tudi poslovodje in zaposleni. Iz uporabe tega instituta so tudi izključeni delavci, ki imajo posredno ali neposredno z družinskimi člani v lasti 25 % ali več poslovnega deleža ali glasovalnih pravic.

Delavec, ki bo delal s krajšim delovnim časom, pa ne bo smel dati soglasja za opravljanje nadurnega dela. S krajšim delovnim časom bo lahko delal tudi po izpolnitvi pogojev za starostno upokojitev in bo tudi od ZPIZ-a prejemal sorazmerni del pokojnine (ne celotnih 40 % prva tri leta, ampak sorazmerni del).

Tem delavcem bo delodajalec spremenil zavarovalno podlago v 122 – delavec pred upokojitvijo, ki dela s krajšim delovnim časom 80 %. Delavcu bo tekla polna delovna in pokojninska doba. To bo omogočila sprememba ZPIZ-O v 158. členu. Se pa zna zgoditi, da ta sprememba ne bo veljala od 1. 1. 2026 dalje, ker do 11. 11. poteka zbiranje podpisov za zakonodajni referendum. To pa bo pomenilo, da ta institut v praksi še ne bo zaživel, saj se delavcu prispevki potemtakem ne bodo preračunavali z 80 % na 100 %.

Delavec bo izgubil tudi pravico do celotnega regresa, število dni letnega dopusta pa bo v zasebnem sektorju odvisno od števila delovnih dni na teden. V REK-O bo delodajalec vpisal dejansko število ur opravljenega dela in dejansko prejeto mesečno plačo. Delavec bo vsa nadomestila plač (za dopust, bolniško odsotnost, praznik …) prejel za tiste dneve in toliko ur, kot bi moral delati, vendar ne za več kot 32 ur na teden. Za pravilen obračun nadomestil plač bo ključno, da se bosta delavec in delodajalec v dodatku k pogodbi dogovorila, na katere dneve in po koliko ur bo delavec delal. Lahko pa se bosta tudi dogovorila, da bo delavčev delovni čas neenakomerno razporejen. Vendar ker ne sme dati soglasja k nadurnemu delu, to pomeni, da ne sme opravljati nadur. Zato na koncu referenčnega obdobja ne bo smel imeti viška ur.

V primeru izplačila odpravnine se bo delavcu osnova preračunala na polni delovni čas. Odmor med delovnim časom bo sorazmeren glede na opravljeno število ur na določen dan.

Dodatek k pogodbi bosta lahko odpovedala tako delavec kot delodajalec iz vseh odpovednih razlogov. Da pa bo sploh šlo za ta novi institut, bo moralo veljati 80/90/100 in nobena druga kombinacija.

To, da bo delavčeva osnovna plača morala biti določena v višini 90 % dosedanje, le pomeni, da bo delavčeva ura dela vredna več, kot je bila do sedaj. Delodajalec bo prispevke obračunal od kvote dela, torej od 80 %. Delavčeva mesečna plača pa ne bo smela biti nižja od 80 % minimalne plače, če bo delavec cel mesec delal. Minimalna osnova za obračun prispevkov bo za te delavce znašala 80 % minimalne osnove za obračun prispevkov.

 

Javna dela

Dolgotrajno brezposelna oseba se lahko vključi v javna dela za 1 leto + 3 leta. Prej je bil pogoj, da za 3 leta pri istem izvajalcu javnih del, sedaj tega pogoja ni več.

Udeleženci javnih del nimajo več krajše pravice do prejemanja nadomestila za brezposelnost. Povečuje pa se jim najmanjša osnovna plača, ki mora biti v višini minimalne plače in raste do 125 % MP za 8. raven izobrazbe (prej je bila najnižja OP v višini 80 % MP, najvišja pa 120 % MP).

 

Višja minimalna in maksimalna višina nadomestila za brezposelnost

Ne spreminjajo se pravila glede izračuna višine nadomestila za brezposelnost.
Se pa s 1. 1. 2026 zvišuje minimalna in maksimalna višina nadomestila.

Do 31. 12. 2025 velja, da najnižji znesek denarnega nadomestila ne sme biti nižji od 530,19 EUR bruto I in ne višji od 892,50 EUR bruto I. Od 1. 1. 2026 pa se zavarovancu izplačuje:

  • prve tri mesece najmanj 70 in največ 130 odstotkov minimalne plače,
  • naslednje tri mesece najmanj 70 in največ 110 odstotkov minimalne plače,
  • naslednje tri mesece najmanj 70 in največ 100 odstotkov minimalne plače,
  • naslednje tri mesece najmanj 70 in največ 90 odstotkov minimalne plače,
  • po dvanajstih najmanj 70 in največ 80 odstotkov minimalne plače.

Sprememba pomeni, da bo minimalna višina nadomestila približno 900 EUR bruto I, najvišja pa približno 1.700 EUR bruto I. Natančna višina je odvisna od zneska minimalne plače v letu 2026. V januarju 2026 bodo brezposelni, ki prejemajo nadomestilo ali jim je bila višina že izračunana, prejeli nove odločbe.

 

Vir: Mag. Nina Scortegagna Kavčnik, Minimax