Delodajalec mora regres izplačati najkasneje do 1. julija v tekočem koledarskem letuMinimalni regres v zasebnem sektorju, je višina minimalne plače v tekočem letu. V 2024 to znaša 1.253,90 EUR. Morebitna kolektivna pogodba, ki velja za delodajalca, lahko določa tudi višji minimalni regres. Najvišji neobdavčeni regres za izplačilo v mesecu MAJU 2024 znaša 2.279,52 €.

 V nadaljevanju bomo preverili, kakšen je minimalni znesek regresa, kdo je upravičen do regresa, kdo je upravičen le do sorazmernega regresa, do kdaj mora biti regres izplačan, kdaj se lahko to izplačilo prestavi in kaj storiti, če delodajalec regresa ne izplača.

Pravico do izplačila regresa imajo delavci, ki imajo pravico do dopusta. Delodajalec mora delavcu odmeriti število dni dopusta za vsako leto posebej in to najkasneje do 31. marca v tekočem koledarskem letu, ter ga o tem obvestiti s sklepom o določitvi letnega dopusta.

Delavec pridobi pravico do letnega dopusta s sklenitvijo delovnega razmerja.

Do regresa je upravičen v enakem deležu, kot je upravičen do dopusta, do dopusta pa je upravičen v enakem deležu, kot je v tem koledarskem letu zaposlen.

Tako ima delavec v posameznem koledarskem letu pravico do celotnega letnega dopusta le v primeru, da je v tem celotnem koledarskem letu zaposlen.

Bodisi celo leto pri enem delodajalcu, bodisi brez prekinitve pri več delodajalcih. Če je zaposlen pri večih delodajalcih, se breme dopusta in regresa sorazmerno z trajanjem zaposlitve porazdeli med vse delodajalce.

Tako je delavec upravičen do 1/12 regresa za vsak dopolnjen mesec zaposlitve v tekočem koledarskem letu.

Če je delavec denimo v letu 2021 pri podjetju zaposlen 3 mesece in 6 dni, mu pripada 3/12 (oz. 1/4) regresa.

Če delavcu pogodba o zaposlitvi preneha med koledarskim letom in je pred tem že prejel celotni regres za to koledarsko leto, je dolžan preveč izplačan regres vrniti.

Delodajalec lahko preveč izplačan regres tudi poračuna denimo pri izplačilu zadnje plače, vendar pa za to potrebuje pisno soglasje delavca

V kolikor delodajalec pisnega soglasja od delavca ne uspe pridobiti in delavec sam neupravičeno izplačanega regresa ne želi vrniti, mora delodajalec zoper delavca vložiti tožbo na pristojno delovno sodišče.

Če delavec med koledarskim letom sklenili pogodbo o zaposlitvi z drugim delodajalcem, je vsak delodajalec dolžan zagotoviti izrabo sorazmernega dela dopusta glede na trajanje zaposlitve delavca pri posameznem delodajalcu v tekočem koledarskem letu, razen če se delavec in delodajalec ne dogovorita drugače. Prav tako se med oba delodajalca sorazmerno porazdeli izplačilo regresa.

Če ima delavec sklenjeno pogodbo o zaposlitvi s krajšim delovnim časom, ima pravico do regresa sorazmerno delovnemu času, za katerega je sklenil pogodbo o zaposlitvi. Razen v primerih, ki jih določa 67. člen ...

(1) Delavec, ki dela krajši delovni čas v skladu s predpisi o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, predpisi o zdravstvenem zavarovanju ali predpisi o starševskem dopustu, ima pravice iz socialnega zavarovanja, kot če bi delal polni delovni čas.

(2) Delavec iz prejšnjega odstavka, ki dela krajši delovni čas, ima pravico do plačila za delo po dejanski delovni obveznosti ter druge pravice in obveznosti iz delovnega razmerja, kot delavec, ki dela polni delovni čas, če s tem zakonom ni drugače določeno.

Minimalni regres v zasebnem sektorju, je višina minimalne plače v tekočem letu. V 2024 to znaša 1.253,90 EUR. Morebitna kolektivna pogodba, ki velja za delodajalca, lahko določa tudi višji minimalni regres.

V primeru, da se delavec pri delodajalcu zaposli po roku za izplačilo regresa (po 1. juliju), zakon konkretnega roka za izplačilo ne določa, po sodni praksi pa mora delodajalec delavcu izplačati regres do konca leta.

Če se delodajalec znajde v resnih likvidnostnih težavah in tako določa kolektivna pogodba, ki velja za njegovo dejavnost, lahko izplača regres tudi po 1. juliju a najkasneje do 1. novembra.

Kot omenjeno lahko delodajalec, če se je znašel v resnih likvidnostnih težavah, regres izplača tudi po 1. juliju, vendar pa ga mora izplačati najkasneje do 1. novembra.

Terjatve iz delovnega razmerja zastarajo v roku petih let.


Vir: Informiran.si