Domov DOMOV | Kontakt KONTAKT | Kazalo strani KAZALO
Računovodske storitve in davčno svetovanje

MM Konto

STORITVE


HITRI KONTAKT


MM Konto d.o.o
Devova 5, 1000 Ljubljana
Tel.: +386 1 515 50 22
Fax.: +386 1 510 50 24
E-mail: info@mm-konto.si
www.računovodskestoritve.si


NOVICE

Čakanje zaposlenega na domu zaradi korona virusa

Novica 30. junij 2020

Čakanje zaposlenega na domu zaradi korona virusa

Ukrep je podaljšan do 31.07.2020

Z namenom ohranitve delovnih mest pri delodajalcih, ki jih je izbruh okužb z virusom SARS-CoV-2 najbolj poslovno prizadela, je vlada sprejela Zakon o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo. Del tega zakona je tudi subvencionirana napotitev zaposlenega na čakanje na delo doma.

V tem trenutku je zakon še v procesu sprejemanja in še ne velja, se pa pričakuje, da bo pričel veljati kmalu.

V nadaljevanju bomo preverili, katera podjetja bodo upravičena do pomoči in pod kakšnimi pogoji.

Subvencioniranje skrajšanja delovnega časa od 1. junija dalje (dopolnjeno 30. 5)

Novica 01. junij 2020

Z namenom ohranitve delovnih mest, bo na podlagi Zakona o interventnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic epidemije COVID-19 (ZIUOOPE), država delno subvencionirala delo s krajšim delovnim časom. Delodajalci bodo ta ukrep lahko uporabljali od 1. junija do 31. decembra  2020. ZIUOOPE je pričel veljati 31. maja (UL RS 80/20). ZRSZ bo vloge preko portala za delodajalce pričel sprejemati od 12.06.2020 dalje.

Še pred oddajo vloge za pridobitev subvencije imate delodajalci zakonsko obveznost, da na ZRSZ v 3 delovnih dneh od takrat, ko zaposlenim odredite delo s skrajšanim delovnim časom, pošljete obvestilo po elektronski pošti na naslov:  obvestilacas@ess.gov.si.

Redna odpoved pogodbe o zaposlitvi

Novica 14. maj 2020

Kako delodajalec poda redno odpoved pogodbe o zaposlitvi?

Delodajalec lahko delavcu redno odpove pogodbo o zaposlitvi zaradi:

  • poslovnega razloga (postopek...)
    (ko delodajalec ne potrebuje več delavca za opravljanje dela zaradi organizacijskih, tehnoloških, strukturnih ali podobnih razlogov)
  • nesposobnosti (postopek...)
    (kadar delavec ne izpolnjuje pričakovanih delovnih ciljev, dela ne opravlja strokovno, kvalitetno, pravočasno, ne izpolnjuje pogojev za delo, …)
  • krivdnega razloga (postopek...)
    (kadar delavec krši pogodbene obveznosti ali druge obveznosti iz delovnega razmerja)

Pri tem se je potrebno zavedati, da je dokazno breme pri teh odpovedih na strani delodajalca (delodajalec mora dokazati razloge, zaradi katerih je bila pogodba o zaposlitvi odpovedana).




Arhiv novic


PRIJAVA NA E-NOVICE

Ime:

E-mail naslov:

Seštejte števili 121 in 11
:


DAVČNA OBRAVNAVA ZAČASNEGA ALI OBČASNEGA DELA UPOKOJENCEV – POSEBNI DAVEK NA DOLOČENE PREJEMKE

Pojasnilo DURS, št. 4210-6544/2013, 31. 7. 2013

Na podlagi 7. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o urejanju trga dela – ZUTD-B (Uradni list RS, št. 63/13) se posebni davek na določene prejemke ne plačuje od prejemkov, izplačanih iz naslova opravljanja začasnega in občasnega dela, od 27. 7. 2013 dalje.


Z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o urejanju trga dela – ZUTD-A (Uradni list RS, št. 21/13) je bilo s 1. 7. 2013 uvedeno začasno ali občasno delo upokojencev. Davčna obravnava dohodkov iz naslova tega dela je bila pojasnjena v pojasnilu DURS.


Kot izhaja iz navedenega pojasnila, so bili dohodki za začasno ali občasno delo upokojencev obremenjeni tudi s posebnim davkom na določene prejemke.


Na podlagi 7. člena ZUTD-B pa je določeno, da se ne glede na Zakon o posebnem davku na določene prejemke ZPDDP (Uradni list RS, št. 72/93, 22/94, 45/95, 12/96, 82/97 – odl. US) do začetka uporabe sprememb zakona, ki ureja posebni davek na določene prejemke, od prejemkov, izplačanih iz naslova opravljanja začasnega in občasnega dela upokojencev v skladu z zakonom, posebni davek ne plačuje. Skladno z 8. členom ZUTD-B ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, torej 27. 7. 2013.


Iz navedenega izhaja, da se posebni davek na določene prejemke ne plačuje od prejemkov, ki so iz naslova opravljanja začasnega in občasnega dela upokojencev izplačani od 27. 7. 2013 dalje.

 

Preglednica: Obdavčitev dohodka iz začasnega ali občasnega dela

Akontacija dohodnine se izračuna od dohodka zmanjšanega za 10 % normiranih stroškov

Prispevek PIZ

Prispevek ZZ

Posebni davek na določene prejemke*

Dajatev od začasnega ali občasnega dela

25 %

8,85 %

4,55 eur

0 %

25 %

V breme delojemalca


V breme delodajalca (osnova za izračun je dohodek)

 


Zakon o urejanju trga dela ZUTD-A (Ur.l. RS, št. 21/2013) podrobneje ureja vsebino dela

 

 

»1.3 Začasno ali občasno delo

27.a člen

(splošno)

(1) Začasno ali občasno delo se opravlja na podlagi pogodbe o opravljanju začasnega ali občasnega dela kot posebnega pogodbenega razmerja med delodajalcem in upravičencem, ki ima lahko tudi nekatere elemente delovnega razmerja, kot jih določa zakon, ki ureja delovna razmerja. Obvezni podatki, ki jih mora vsebovati pogodba o opravljanju začasnega ali občasnega dela, so:

– naziv, sedež, matična in davčna številka delodajalca,

– ime, priimek, rojstni datum, matična in davčna številka upravičenca,

– vrsta dela, ki se bo opravljalo kot začasno ali občasno delo,

– obdobje opravljanja začasnega ali občasnega dela,

– podatek o predvidenem številu ur začasnega ali občasnega dela,

– datum sklenitve pogodbe,

– urna postavka za opravljeno delo in

– predviden skupen znesek dohodka.

(2) Za začasno ali občasno delo se uporabljajo določbe zakona, ki ureja delovna razmerja, o prepovedi diskriminacije, spolnega in drugega nadlegovanja ter trpinčenja na delovnem mestu, enake obravnave glede na spol, delovnem času, odmorih in počitkih ter odškodninski odgovornosti. Za začasno ali občasno delo se uporabljajo tudi predpisi, ki urejajo varnost in zdravje pri delu.

(3) V sporih med delodajalcem in upravičencem po tem zakonu odloča delovno sodišče.

27.b člen

(upravičenci)

(1) Upravičenec do začasnega ali občasnega dela po tem zakonu je oseba, ki ima v Republiki Sloveniji status upokojenca.

(2) Med upravičence iz prejšnjega odstavka se ne štejejo osebe, ki so v skladu z zakonom, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje, pridobile pravico do dela starostne ali predčasne pokojnine, ki se izplačuje zavarovancu, ki ostane v zavarovanju, v višini sorazmerja s skrajšanjem ur opravljanja dela.

27.c člen

(omejitev začasnega ali občasnega dela)

(1) Začasno ali občasno delo lahko upravičenec opravlja v obsegu največ 60 ur v koledarskem mesecu. Neizkoriščenih ur ni mogoče prenašati v naslednji koledarski mesec.

(2) Urna postavka upravičenca za opravljeno uro začasnega ali občasnega dela ne sme biti nižja od 4,20 eurov, dohodek za opravljeno začasno ali občasno delo pa v seštevku v koledarskem letu ne sme presegati 6.300 eurov. Višina urne postavke in višina dohodka za opravljeno začasno ali občasno delo se usklajuje z rastjo minimalne plače v Republiki Sloveniji, kot jo določa zakon, ki ureja minimalno plačo.

(3) Upravičenec lahko začasno ali občasno delo opravlja pri več delodajalcih hkrati, vendar v seštevku ne sme preseči predpisane omejitve glede števila ur in višine dohodka iz prvega in drugega odstavka tega člena.

(4) Omejitve za opravljanje začasnega ali občasnega dela pri delodajalcu v posameznem koledarskem mesecu so:

– pri delodajalcu, ki nima zaposlenega nobenega delavca oziroma delavke (v nadaljnjem besedilu: delavec), se lahko opravi največ 60 ur začasnega ali občasnega dela,

– pri delodajalcu, ki zaposluje od enega do vključno deset delavcev, se lahko opravi največ 100 ur začasnega ali občasnega dela,

– pri delodajalcu, ki zaposluje več kot deset do vključno 30 delavcev, se lahko opravi največ 150 ur začasnega ali občasnega dela,

– pri delodajalcu, ki zaposluje več kot 30 do vključno 50 delavcev, se lahko opravi največ 400 ur začasnega ali občasnega dela,

– pri delodajalcu, ki zaposluje več kot 50 delavcev do vključno 100 delavcev, se lahko opravi največ 750 ur začasnega ali občasnega dela,

– pri delodajalcu, ki zaposluje več kot 100 delavcev, se lahko opravi največ 1.050 ur začasnega ali občasnega dela.

(5) Število ur začasnega ali občasnega dela v posameznem koledarskem mesecu, opravljenega pri nevladni organizaciji, delujoči v javnem interesu, lahko preseže omejitve iz prejšnjega odstavka, vendar ne več kot dvakratnika ur opravljenega začasnega ali občasnega dela glede na število zaposlenih delavcev.

(6) Ministrstvo, pristojno za delo, lahko na podlagi vloge delodajalca, ki zaposluje več kot 1.250 delavcev, po predhodnem posvetovanju z ostalimi socialnimi partnerji za največ tri mesece v koledarskem letu določi večje število ur začasnega ali občasnega dela, kot je določeno v četrtem odstavku tega člena, vendar ne več kot 1.500 ur v koledarskem mesecu.

(7) V število zaposlenih delavcev iz četrtega in šestega odstavka tega člena se štejejo vse pogodbe o zaposlitvi, sklenjene za polni delovni čas v času podpisa pogodbe o opravljanju začasnega ali občasnega dela s strani delodajalca, ne glede na to, ali so pogodbe sklenjene za določen ali nedoločen čas.

27.č člen

(dnevna evidenca)

Delodajalec je za upravičenca dolžan voditi dnevno evidenco prihoda in odhoda ter števila dejansko opravljenih ur začasnega ali občasnega dela.

27.d člen

(dohodek za opravljeno začasno ali občasno delo)

(1) Delodajalec je na podlagi pogodbe o opravljanju začasnega ali občasnega dela dolžan zagotoviti upravičencu dohodek za opravljeno začasno ali občasno delo najkasneje do 18. dne v naslednjem mesecu.

(2) Kadar je v koledarskem mesecu opravljenih manj kot deset ur začasnega ali občasnega dela in upravičenec začasno ali občasno delo nadaljuje pri istem delodajalcu tudi v naslednjem koledarskem mesecu, lahko delodajalec izvede izplačilo dohodka za opravljeno začasno ali občasno delo skupaj za oba meseca hkrati, vendar najkasneje do 18. dne v naslednjem mesecu.

27.e člen

(dajatev)

(1) Od prejemkov, izplačanih zaradi opravljenega začasnega ali občasnega dela, delodajalci obračunajo dajatev v višini 25  %.

(2) Zavezanec za plačilo dajatve iz prejšnjega odstavka je delodajalec.

27.f člen

(zbiranje in odvajanje sredstev iz dajatve v proračunski sklad)

(1) Delodajalci nakazujejo sredstva iz dajatve, določene v prejšnjem členu, v proračun Republike Slovenije.

(2) Sredstva iz prejšnjega odstavka se odvajajo v proračunski sklad iz 129. člena Zakona za uravnoteženje javnih financ (Uradni list RS, št. 40/12, 96/12 – ZPIZ-2, 104/12 – ZIPRS1314 in 105/12).

(3) Delodajalec mora dajatev obračunati na posebnem obračunu, ki ga predloži davčnemu organu najpozneje na dan izplačila dohodka iz začasnega ali občasnega dela. Delodajalec mora dajatev plačati na dan izplačila dohodka.

(4) Podrobnejša navodila za obračun in plačilo dajatve iz prejšnjega člena predpiše minister, pristojen za finance.

27.g člen

(nadzor nad zbiranjem in odvajanjem sredstev iz dajatve)

(1) Nadzor nad obračunavanjem in plačevanjem dajatve iz 27.e člena tega zakona opravlja Davčna uprava Republike Slovenije.

(2) Glede vprašanj postopka in pristojnosti davčnega organa, ki niso določena s tem podpoglavjem, se uporabljajo določbe zakonov, ki urejata davčni postopek oziroma davčno službo.«.

"Vašemu poslovanju dodajamo vrednost.
VSAK DAN, VSAK TRENUTEK."