Domov DOMOV | Kontakt KONTAKT | Kazalo strani KAZALO
Računovodske storitve in davčno svetovanje

MM Konto

STORITVE


HITRI KONTAKT


MM Konto d.o.o
Devova 5, 1000 Ljubljana
Tel.: +386 1 515 50 22
Fax.: +386 1 510 50 24
E-mail: info@mm-konto.si
www.računovodskestoritve.si


NOVICE

Nadomestilo za neizrabljen letni dopust

Novica 21. avgust 2019

Do nedavnega uveljavljena sodna praksa Višjega delovnega in socialnega sodišča1 je tožbeni zahtevek za plačilo neizrabljenega letnega dopusta presojala kot odškodninski zahtevek v luči določil Obligacijskega zakonika2 (v nadaljevanju OZ). Na tej podlagi je sodišče delavcu prisodilo odškodnino za neizrabljen letni dopust zgolj ob predpostavki, da so bili podani vsi elementi civilnega delikta (1. nedopustno ravnanje, 2. škoda, 3. vzročna zveza med nedopustnim ravnanjem in škodo ter 4. krivda na strani delodajalca), tako da je moral delavec v takih sporih med drugim dokazati, da je od delodajalca izrecno (pisno) zahteval izrabo letnega dopusta in da mu je delodajalec to pravico izrecno odklonil.

DAVČNA OBRAVNAVA REGRESA IN OBRAVNAVA Z VIDIKA PRISPEVKOV ZA SOCIALNO VARNOST

Novica 06. maj 2019

V Uradnem listu RS, št. 28/2019, z dne 3. 5. 2019, sta bili objavljeni noveli Zakona o dohodnini – ZDoh-2U in Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju – ZPIZ-2F, ki davčno razbremenjujeta regres za letni dopust (v nadaljevanju: regres), tako da se v davčno osnovo od dohodka iz delovnega razmerja in v osnovo za plačilo prispevkov za socialno varnost ne všteva do zneska 100 % povprečne mesečne plače zaposlenih v Sloveniji. Davčno ugodnejša obravnava regresa velja tudi za izplačila v letu 2019 pred objavo novel ZDoh-2U in ZPIZ-2F.

Obvestilo zavezancem, ki so v preteklih letih že priglasili ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov

Novica 13. marec 2018
Obveščamo vas, da se je s 1.1.2018 začel uporabljati Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o dohodnini (ZDoh-2S). Davčnim zavezancem, ki ugotavljajo davčno osnovo na podlagi normiranih odhodkov, je prinesel tri spremembe


Arhiv novic


PRIJAVA NA E-NOVICE

Ime:

E-mail naslov:

Seštejte števili 147 in 11
:



Pojasnilo DURS, št. 4210-6544/2013, 31. 7. 2013


Na podlagi 7. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o urejanju trga dela – ZUTD-B (Uradni list RS, št. 63/13) se posebni davek na določene prejemke ne plačuje od prejemkov, izplačanih iz naslova opravljanja začasnega in občasnega dela, od 27. 7. 2013 dalje.


Z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o urejanju trga dela – ZUTD-A (Uradni list RS, št. 21/13) je bilo s 1. 7. 2013 uvedeno začasno ali občasno delo upokojencev. Davčna obravnava dohodkov iz naslova tega dela je bila pojasnjena v pojasnilu DURS.


Kot izhaja iz navedenega pojasnila, so bili dohodki za začasno ali občasno delo upokojencev obremenjeni tudi s posebnim davkom na določene prejemke.


Na podlagi 7. člena ZUTD-B pa je določeno, da se ne glede na Zakon o posebnem davku na določene prejemke ZPDDP (Uradni list RS, št. 72/93, 22/94, 45/95, 12/96, 82/97 – odl. US) do začetka uporabe sprememb zakona, ki ureja posebni davek na določene prejemke, od prejemkov, izplačanih iz naslova opravljanja začasnega in občasnega dela upokojencev v skladu z zakonom, posebni davek ne plačuje. Skladno z 8. členom ZUTD-B ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, torej 27. 7. 2013.


Iz navedenega izhaja, da se posebni davek na določene prejemke ne plačuje od prejemkov, ki so iz naslova opravljanja začasnega in občasnega dela upokojencev izplačani od 27. 7. 2013 dalje.

 

Preglednica: Obdavčitev dohodka iz začasnega ali občasnega dela

 

Akontacija dohodnine se izračuna od dohodka zmanjšanega za 10 % normiranih stroškov

Prispevek PIZ

Prispevek ZZ

Posebni davek na določene prejemke*

Dajatev od začasnega ali občasnega dela

25 %

8,85 %

4,55 eur

0 %

25 %

V breme delojemalca

V breme delodajalca (osnova za izračun je dohodek)

 

 

 

Zakon o urejanju trga dela ZUTD-A (Ur.l. RS, št. 21/2013) podrobneje ureja vsebino dela

 

 

»1.3 Začasno ali občasno delo

27.a člen

(splošno)

(1) Začasno ali občasno delo se opravlja na podlagi pogodbe o opravljanju začasnega ali občasnega dela kot posebnega pogodbenega razmerja med delodajalcem in upravičencem, ki ima lahko tudi nekatere elemente delovnega razmerja, kot jih določa zakon, ki ureja delovna razmerja. Obvezni podatki, ki jih mora vsebovati pogodba o opravljanju začasnega ali občasnega dela, so:

– naziv, sedež, matična in davčna številka delodajalca,

– ime, priimek, rojstni datum, matična in davčna številka upravičenca,

– vrsta dela, ki se bo opravljalo kot začasno ali občasno delo,

– obdobje opravljanja začasnega ali občasnega dela,

– podatek o predvidenem številu ur začasnega ali občasnega dela,

– datum sklenitve pogodbe,

– urna postavka za opravljeno delo in

– predviden skupen znesek dohodka.

(2) Za začasno ali občasno delo se uporabljajo določbe zakona, ki ureja delovna razmerja, o prepovedi diskriminacije, spolnega in drugega nadlegovanja ter trpinčenja na delovnem mestu, enake obravnave glede na spol, delovnem času, odmorih in počitkih ter odškodninski odgovornosti. Za začasno ali občasno delo se uporabljajo tudi predpisi, ki urejajo varnost in zdravje pri delu.

(3) V sporih med delodajalcem in upravičencem po tem zakonu odloča delovno sodišče.

27.b člen

(upravičenci)

(1) Upravičenec do začasnega ali občasnega dela po tem zakonu je oseba, ki ima v Republiki Sloveniji status upokojenca.

(2) Med upravičence iz prejšnjega odstavka se ne štejejo osebe, ki so v skladu z zakonom, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje, pridobile pravico do dela starostne ali predčasne pokojnine, ki se izplačuje zavarovancu, ki ostane v zavarovanju, v višini sorazmerja s skrajšanjem ur opravljanja dela.

27.c člen

(omejitev začasnega ali občasnega dela)

(1) Začasno ali občasno delo lahko upravičenec opravlja v obsegu največ 60 ur v koledarskem mesecu. Neizkoriščenih ur ni mogoče prenašati v naslednji koledarski mesec.

(2) Urna postavka upravičenca za opravljeno uro začasnega ali občasnega dela ne sme biti nižja od 4,20 eurov, dohodek za opravljeno začasno ali občasno delo pa v seštevku v koledarskem letu ne sme presegati 6.300 eurov. Višina urne postavke in višina dohodka za opravljeno začasno ali občasno delo se usklajuje z rastjo minimalne plače v Republiki Sloveniji, kot jo določa zakon, ki ureja minimalno plačo.

(3) Upravičenec lahko začasno ali občasno delo opravlja pri več delodajalcih hkrati, vendar v seštevku ne sme preseči predpisane omejitve glede števila ur in višine dohodka iz prvega in drugega odstavka tega člena.

(4) Omejitve za opravljanje začasnega ali občasnega dela pri delodajalcu v posameznem koledarskem mesecu so:

– pri delodajalcu, ki nima zaposlenega nobenega delavca oziroma delavke (v nadaljnjem besedilu: delavec), se lahko opravi največ 60 ur začasnega ali občasnega dela,

– pri delodajalcu, ki zaposluje od enega do vključno deset delavcev, se lahko opravi največ 100 ur začasnega ali občasnega dela,

– pri delodajalcu, ki zaposluje več kot deset do vključno 30 delavcev, se lahko opravi največ 150 ur začasnega ali občasnega dela,

– pri delodajalcu, ki zaposluje več kot 30 do vključno 50 delavcev, se lahko opravi največ 400 ur začasnega ali občasnega dela,

– pri delodajalcu, ki zaposluje več kot 50 delavcev do vključno 100 delavcev, se lahko opravi največ 750 ur začasnega ali občasnega dela,

– pri delodajalcu, ki zaposluje več kot 100 delavcev, se lahko opravi največ 1.050 ur začasnega ali občasnega dela.

(5) Število ur začasnega ali občasnega dela v posameznem koledarskem mesecu, opravljenega pri nevladni organizaciji, delujoči v javnem interesu, lahko preseže omejitve iz prejšnjega odstavka, vendar ne več kot dvakratnika ur opravljenega začasnega ali občasnega dela glede na število zaposlenih delavcev.

(6) Ministrstvo, pristojno za delo, lahko na podlagi vloge delodajalca, ki zaposluje več kot 1.250 delavcev, po predhodnem posvetovanju z ostalimi socialnimi partnerji za največ tri mesece v koledarskem letu določi večje število ur začasnega ali občasnega dela, kot je določeno v četrtem odstavku tega člena, vendar ne več kot 1.500 ur v koledarskem mesecu.

(7) V število zaposlenih delavcev iz četrtega in šestega odstavka tega člena se štejejo vse pogodbe o zaposlitvi, sklenjene za polni delovni čas v času podpisa pogodbe o opravljanju začasnega ali občasnega dela s strani delodajalca, ne glede na to, ali so pogodbe sklenjene za določen ali nedoločen čas.

27.č člen

(dnevna evidenca)

Delodajalec je za upravičenca dolžan voditi dnevno evidenco prihoda in odhoda ter števila dejansko opravljenih ur začasnega ali občasnega dela.

27.d člen

(dohodek za opravljeno začasno ali občasno delo)

(1) Delodajalec je na podlagi pogodbe o opravljanju začasnega ali občasnega dela dolžan zagotoviti upravičencu dohodek za opravljeno začasno ali občasno delo najkasneje do 18. dne v naslednjem mesecu.

(2) Kadar je v koledarskem mesecu opravljenih manj kot deset ur začasnega ali občasnega dela in upravičenec začasno ali občasno delo nadaljuje pri istem delodajalcu tudi v naslednjem koledarskem mesecu, lahko delodajalec izvede izplačilo dohodka za opravljeno začasno ali občasno delo skupaj za oba meseca hkrati, vendar najkasneje do 18. dne v naslednjem mesecu.

27.e člen

(dajatev)

(1) Od prejemkov, izplačanih zaradi opravljenega začasnega ali občasnega dela, delodajalci obračunajo dajatev v višini 25  %.

(2) Zavezanec za plačilo dajatve iz prejšnjega odstavka je delodajalec.

27.f člen

(zbiranje in odvajanje sredstev iz dajatve v proračunski sklad)

(1) Delodajalci nakazujejo sredstva iz dajatve, določene v prejšnjem členu, v proračun Republike Slovenije.

(2) Sredstva iz prejšnjega odstavka se odvajajo v proračunski sklad iz 129. člena Zakona za uravnoteženje javnih financ (Uradni list RS, št. 40/12, 96/12 – ZPIZ-2, 104/12 – ZIPRS1314 in 105/12).

(3) Delodajalec mora dajatev obračunati na posebnem obračunu, ki ga predloži davčnemu organu najpozneje na dan izplačila dohodka iz začasnega ali občasnega dela. Delodajalec mora dajatev plačati na dan izplačila dohodka.

(4) Podrobnejša navodila za obračun in plačilo dajatve iz prejšnjega člena predpiše minister, pristojen za finance.

27.g člen

(nadzor nad zbiranjem in odvajanjem sredstev iz dajatve)

(1) Nadzor nad obračunavanjem in plačevanjem dajatve iz 27.e člena tega zakona opravlja Davčna uprava Republike Slovenije.

(2) Glede vprašanj postopka in pristojnosti davčnega organa, ki niso določena s tem podpoglavjem, se uporabljajo določbe zakonov, ki urejata davčni postopek oziroma davčno službo.«.

"Vašemu poslovanju dodajamo vrednost.
VSAK DAN, VSAK TRENUTEK."