Za potrebe poročanja o izplačilih dohodkov, ki se ne vštevajo oziroma se ne vštevajo v davčno osnovo do določene višine morajo izplačevalci poročati o izplačilih prej navedenih dohodkov v datoteki VIRDOH.DAT – Podatki o dohodkih, ki se ne vštevajo oziroma se ne vštevajo v davčno osnovo do določene višine.
V praksi se pogosto srečujemo s primeri, ko delavec ne pride na delo in nas o tem ne obvesti, niti nima utemeljenega razloga za to dejanje. V takšnem primeru lahko delodajalec delavcu obračuna neplačano odsotnost z dela (neplačani dopust) Naj navedem nekaj nekaj primerov:
V 31. členu zakona ZPIZ-1 je tovrstna odsotnost omejena na največ 30 dni. Ker je v primeru neplačanega dopusta plačnik prispevkov še vedno delodajalec (ZdavP-2) predlagamo, da se za celotni znesek prispevkov (delodajalca in delojamalca) obremeni delavca. Delodajalec lahko znesek pobota pri naslednji plači ali pa delavcu izstavio zahtevek za nakazilo plačila prispevkov na transakcijski račun delodajalca. V primeru, da odsotnost traja daljše obdobje kot 30 dni, se lahko obvezno zavarovanje prekine. Slovenski državljani, ki niso obvezno zavarovani se lahko v skladu 34.člena ZPIZ-1, prostovoljno vključijo v obvezno zavarovanje.
"Vašemu poslovanju dodajamo vrednost.
VSAK DAN, VSAK TRENUTEK."