STORITVE
NOVICE
07. april 2025
Bliža se rok do katerega morajo delodajalci izplačati zaposlenim regres za letni dopust.
Regres mora biti izplačan do 1. julija v tekočem koledarskem letu. Če se delodajalec znajde v resnih likvidnostnih težavah in tako določa kolektivna pogodba, ki velja za njegovo dejavnost, lahko izplačilo regresa prestavi najkasneje do 1. novembra.
26. marec 2025
Na Finančni upravi kot davčno tvegana prepoznavajo posojila družbe njenemu družbeniku ali njegovi povezani osebi, pri tem pa glede na vse ugotovljene okoliščine preverjajo, ali morda takšno posojilo lahko predstavlja prikrito izplačilo dobička preko posojil, ki se ne vrnejo. Slednje pogosteje ugotavljajo pri družbah z omejeno odgovornostjo.
18. marec 2025
Finančna uprava RS (FURS) bo v letu 2025 natančneje spremljala uveljavljanje stroškov za nakupe blaga in storitev, ki niso neposredno povezani z opravljanjem dejavnosti.
PRIJAVA NA E-NOVICE
Odsotnost z dela brez pravice do nadomestila plače
V praksi se pogosto srečujemo s primeri, ko delavec ne pride na delo in nas o tem ne obvesti, niti nima utemeljenega razloga za to dejanje. V takšnem primeru lahko delodajalec delavcu obračuna neplačano odsotnost z dela (neplačani dopust) Naj navedem nekaj nekaj primerov:
- v kolikor delavec najmanj pet dni zaporedoma ne pride na delo in ne obvesti delodajalca o razlogih za svojo odsotnost pa, čeprav bi to moral in mogel storiti,
- v kolikor delavec koristi več dopusta kot mu pripada in nima prostih ur, ki bi jih lahko koristil.
- v kolikor delavec ne obvesti delodajalca oziroma osebnega zdravnika o bolezni, se mu v tem primeru zadrži izplačevanje nadomestila in obračuna neplačana odsotnost. Izplačevanje nadomestila se zadrži za čas, dokler se delavec ne javi, ne pride na pregled oziroma dokler se ne začne ravnati po navodilu zdravnika. Nato se delavcu zadržano nadomestilo izplača, za ves čas opravičene zadržanosti od dela (35. člen Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju).
V 31. členu zakona ZPIZ-1 je tovrstna odsotnost omejena na največ 30 dni. Ker je v primeru neplačanega dopusta plačnik prispevkov še vedno delodajalec (ZdavP-2) predlagamo, da se za celotni znesek prispevkov (delodajalca in delojamalca) obremeni delavca. Delodajalec lahko znesek pobota pri naslednji plači ali pa delavcu izstavio zahtevek za nakazilo plačila prispevkov na transakcijski račun delodajalca. V primeru, da odsotnost traja daljše obdobje kot 30 dni, se lahko obvezno zavarovanje prekine. Slovenski državljani, ki niso obvezno zavarovani se lahko v skladu 34.člena ZPIZ-1, prostovoljno vključijo v obvezno zavarovanje.
"Vašemu poslovanju dodajamo vrednost.
VSAK DAN, VSAK TRENUTEK."