STORITVE

HITRI KONTAKT

MM Konto d.o.o
Devova 5, 1000 Ljubljana
Tel.: +386 1 515 50 22
Fax.: +386 1 510 50 24
E-mail: info@mm-konto.si
www.računovodskestoritve.si

POVEZAVE

NOVICE

Nadomestilo za neizrabljen letni dopust

21. avgust 2019

Do nedavnega uveljavljena sodna praksa Višjega delovnega in socialnega sodišča¹ je tožbeni zahtevek za plačilo neizrabljenega letnega dopusta presojala kot odškodninski zahtevek v luči določil Obligacijskega zakonika² (v nadaljevanju OZ). Na tej podlagi je sodišče delavcu prisodilo odškodnino za neizrabljen letni dopust zgolj ob predpostavki, da so bili podani vsi elementi civilnega delikta (1. nedopustno ravnanje, 2. škoda, 3. vzročna zveza med nedopustnim ravnanjem in škodo ter 4. krivda na strani delodajalca), tako da je moral delavec v takih sporih med drugim dokazati, da je od delodajalca izrecno (pisno) zahteval izrabo letnega dopusta in da mu je delodajalec to pravico izrecno odklonil.

DAVČNA OBRAVNAVA REGRESA IN OBRAVNAVA Z VIDIKA PRISPEVKOV ZA SOCIALNO VARNOST

06. maj 2019

V Uradnem listu RS, št. 28/2019, z dne 3. 5. 2019, sta bili objavljeni noveli Zakona o dohodnini – ZDoh-2U in Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju – ZPIZ-2F, ki davčno razbremenjujeta regres za letni dopust (v nadaljevanju: regres), tako da se v davčno osnovo od dohodka iz delovnega razmerja in v osnovo za plačilo prispevkov za socialno varnost ne všteva do zneska 100 % povprečne mesečne plače zaposlenih v Sloveniji. Davčno ugodnejša obravnava regresa velja tudi za izplačila v letu 2019 pred objavo novel ZDoh-2U in ZPIZ-2F.

Obvestilo zavezancem, ki so v preteklih letih že priglasili ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov

13. marec 2018
Obveščamo vas, da se je s 1.1.2018 začel uporabljati Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o dohodnini (ZDoh-2S). Davčnim zavezancem, ki ugotavljajo davčno osnovo na podlagi normiranih odhodkov, je prinesel tri spremembe

PRIJAVA NA E-NOVICE

Nahajate se: Domov : Delovna razmerja : Odsotnost z dela brez pravice do … nadomestila plače

Odsotnost z dela brez pravice do nadomestila plače

V praksi se pogosto srečujemo s primeri, ko delavec ne pride na delo in nas o tem ne obvesti, niti nima utemeljenega razloga za to dejanje. V takšnem primeru lahko delodajalec delavcu obračuna neplačano odsotnost z dela (neplačani dopust) Naj navedem nekaj nekaj primerov:

v kolikor delavec najmanj pet dni zaporedoma ne pride na delo in ne obvesti delodajalca o razlogih za svojo odsotnost pa, čeprav bi to moral in mogel storiti,
v kolikor delavec koristi več dopusta kot mu pripada in nima prostih ur, ki bi jih lahko koristil.
v kolikor delavec ne obvesti delodajalca oziroma osebnega zdravnika o bolezni, se mu v tem primeru zadrži izplačevanje nadomestila in obračuna neplačana odsotnost. Izplačevanje nadomestila se zadrži za čas, dokler se delavec ne javi, ne pride na pregled oziroma dokler se ne začne ravnati po navodilu zdravnika. Nato se delavcu zadržano nadomestilo izplača, za ves čas opravičene zadržanosti od dela (35. člen Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju).

V 31. členu zakona ZPIZ-1 je tovrstna odsotnost omejena na največ 30 dni. Ker je v primeru neplačanega dopusta plačnik prispevkov še vedno delodajalec (ZdavP-2) predlagamo, da se za celotni znesek prispevkov (delodajalca in delojamalca) obremeni delavca. Delodajalec lahko znesek pobota pri naslednji plači ali pa delavcu izstavio zahtevek za nakazilo plačila prispevkov na transakcijski račun delodajalca. V primeru, da odsotnost traja daljše obdobje kot 30 dni, se lahko obvezno zavarovanje prekine. Slovenski državljani, ki niso obvezno zavarovani se lahko v skladu 34.člena ZPIZ-1, prostovoljno vključijo v obvezno zavarovanje.

"Vašemu poslovanju dodajamo vrednost.
VSAK DAN, VSAK TRENUTEK."