STORITVE

HITRI KONTAKT

MM Konto d.o.o
Devova 5, 1000 Ljubljana
Tel.: +386 1 515 50 22
Fax.: +386 1 510 50 24
E-mail: info@mm-konto.si
www.računovodskestoritve.si

POVEZAVE

NOVICE

Subvencioniranje skrajšanja delovnega časa od 1. junija dalje (dopolnjeno 30. 5)

01. junij 2020
Z namenom ohranitve delovnih mest, bo na podlagi Zakona o interventnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic epidemije COVID-19 (ZIUOOPE), država delno subvencionirala delo s krajšim delovnim časom. Delodajalci bodo ta ukrep lahko uporabljali od 1. junija do 31. decembra 2020. ZIUOOPE je pričel veljati 31. maja (UL RS 80/20).

Redna odpoved pogodbe o zaposlitvi

14. maj 2020

Kako delodajalec poda redno odpoved pogodbe o zaposlitvi?

Delodajalec lahko delavcu redno odpove pogodbo o zaposlitvi zaradi:

poslovnega razloga (postopek...)
(ko delodajalec ne potrebuje več delavca za opravljanje dela zaradi organizacijskih, tehnoloških, strukturnih ali podobnih razlogov)
nesposobnosti (postopek...)
(kadar delavec ne izpolnjuje pričakovanih delovnih ciljev, dela ne opravlja strokovno, kvalitetno, pravočasno, ne izpolnjuje pogojev za delo, …)
krivdnega razloga (postopek...)
(kadar delavec krši pogodbene obveznosti ali druge obveznosti iz delovnega razmerja)

Pri tem se je potrebno zavedati, da je dokazno breme pri teh odpovedih na strani delodajalca (delodajalec mora dokazati razloge, zaradi katerih je bila pogodba o zaposlitvi odpovedana).

Zakon o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo (ZIUZEOP)

14. april 2020
V Uradnem listu RS, št. 49/2020 z dne 10.04.2020 je objavljen Zakon o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo (ZIUZEOP), ki stopi v veljavo z 11.04.2020.

PRIJAVA NA E-NOVICE

Nahajate se: Domov : Delovna razmerja : Odsotnost z dela brez pravice do … nadomestila plače

Odsotnost z dela brez pravice do nadomestila plače

V praksi se pogosto srečujemo s primeri, ko delavec ne pride na delo in nas o tem ne obvesti, niti nima utemeljenega razloga za to dejanje. V takšnem primeru lahko delodajalec delavcu obračuna neplačano odsotnost z dela (neplačani dopust) Naj navedem nekaj nekaj primerov:

v kolikor delavec najmanj pet dni zaporedoma ne pride na delo in ne obvesti delodajalca o razlogih za svojo odsotnost pa, čeprav bi to moral in mogel storiti,
v kolikor delavec koristi več dopusta kot mu pripada in nima prostih ur, ki bi jih lahko koristil.
v kolikor delavec ne obvesti delodajalca oziroma osebnega zdravnika o bolezni, se mu v tem primeru zadrži izplačevanje nadomestila in obračuna neplačana odsotnost. Izplačevanje nadomestila se zadrži za čas, dokler se delavec ne javi, ne pride na pregled oziroma dokler se ne začne ravnati po navodilu zdravnika. Nato se delavcu zadržano nadomestilo izplača, za ves čas opravičene zadržanosti od dela (35. člen Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju).

V 31. členu zakona ZPIZ-1 je tovrstna odsotnost omejena na največ 30 dni. Ker je v primeru neplačanega dopusta plačnik prispevkov še vedno delodajalec (ZdavP-2) predlagamo, da se za celotni znesek prispevkov (delodajalca in delojamalca) obremeni delavca. Delodajalec lahko znesek pobota pri naslednji plači ali pa delavcu izstavio zahtevek za nakazilo plačila prispevkov na transakcijski račun delodajalca. V primeru, da odsotnost traja daljše obdobje kot 30 dni, se lahko obvezno zavarovanje prekine. Slovenski državljani, ki niso obvezno zavarovani se lahko v skladu 34.člena ZPIZ-1, prostovoljno vključijo v obvezno zavarovanje.

"Vašemu poslovanju dodajamo vrednost.
VSAK DAN, VSAK TRENUTEK."