Ukrep je s sklepom, ki je bil 17. 12. 2020 objavljen v Uradnem listu RS (190/2020), podaljšan do 30. 6. 2021.
V Zakonu o interventnih ukrepih za pripravo na drugi val COVID-19 (ZIUPDV, 38. člen) pa je še vedno veljavno določilo, da vloge za subvencijo sprejemamo samo do 10. 12. 2020.
Zato vas ZRSZ obvešča, da bo oddajo vlog znova omogočil takoj, ko bo to urejeno še z drugo potrebno zakonodajo.
Obveščamo vas, da je Državni zbor 25.11.2020 sprejel Zakon o interventnih ukrepih za omilitev posledic drugega vala epidemije COVID-19 (ZIUOPDVE). Zakon je objavljen v Uradnem listu dne 27.11.2020, veljati pa bo začel naslednji dan po objavi, torej dne 28.11.2020.
Povezava: Zakon o interventnih ukrepih za omilitev posledic drugega vala epidemije COVID-19 (ZIUOPDVE)
Uporabni obrazci:
1. Obrazec za odreditev čakanja na delo
2. Odredba o skrajšanem delovnem času
3. Potrdilo delodajalca za prehajanje med regijami
4. Izjava delavca za prehajanje med občinami
5. Obrazec za odreditev opravljanja dela na domu v izrednih razmerah
Višina delnega povračila izplačila nadomestila plače, izplačane za mesec november 2020 do izteka upravičenosti (31. 1. 2021), je omejena z višino povprečne mesečne plače v RS. V 80% nadomestila plače je vključeno nadomestilo plače in prispevki za vsa socialna zavarovanja (bruto I).
Višina delnega povračila izplačila nadomestila plače, izplačane za mesec november 2020 do izteka upravičenosti (31. 1. 2021), lahko znaša 100% za delodajalce, katerih skupni znesek javnih sredstev ne bo presegel 800.000 EUR na posamezno podjetje (3.1 Začasnega okvirja). Delodajalec, ki uveljavlja to višino, k vlogi predloži izjavo pod materialno in kazensko odgovornostjo, da znesek pomoči ni in ne bo presegel limita.
V praksi se pogosto srečujemo s primeri, ko delavec ne pride na delo in nas o tem ne obvesti, niti nima utemeljenega razloga za to dejanje. V takšnem primeru lahko delodajalec delavcu obračuna neplačano odsotnost z dela (neplačani dopust) Naj navedem nekaj nekaj primerov:
V 31. členu zakona ZPIZ-1 je tovrstna odsotnost omejena na največ 30 dni. Ker je v primeru neplačanega dopusta plačnik prispevkov še vedno delodajalec (ZdavP-2) predlagamo, da se za celotni znesek prispevkov (delodajalca in delojamalca) obremeni delavca. Delodajalec lahko znesek pobota pri naslednji plači ali pa delavcu izstavio zahtevek za nakazilo plačila prispevkov na transakcijski račun delodajalca. V primeru, da odsotnost traja daljše obdobje kot 30 dni, se lahko obvezno zavarovanje prekine. Slovenski državljani, ki niso obvezno zavarovani se lahko v skladu 34.člena ZPIZ-1, prostovoljno vključijo v obvezno zavarovanje.
"Vašemu poslovanju dodajamo vrednost.
VSAK DAN, VSAK TRENUTEK."