STORITVE

NOVICE

Dvig minimalne plače in najnižje urne postavke za študentsko delo v 2022

18. januar 2022
12. 1. 2022je bila v Uradnem listu Republike Slovenije objavljena nova višina minimalne plače, ki od 1. januarja 2022 zanaša 1074,43 evra bruto. V kratkem bo v Uradnem listu Republike Slovenije objavljena tudi Odredba o uskladitvi najnižje bruto urne postavke za opravljeno uro začasnih in občasnih del, ki je vezana na višino minimalne plače. Najnižja bruto urna postavka za opravljeno uro začasnih in občasnih del dijakov in študentov bo tako po dnevu objave v Uradnem listu Republike Slovenije znašala 6,17 evra.

Končno so sprejeta "pravila" glede povračil stroškov za samotestiranje delavcev.

04. januar 2022

V kolikor zaposleni ni cepljen ali prebolel, lahko pogoj PCT izpolni tudi s samotestiranjem.

V nadaljevanju bomo preverili kakšne so pravice in obveznosti delodajalca in zaposlenega v primeru samotestiranja na COVID-19, kdo samotestiranje plača in kako delodajalci vložite vlogo za povračilo stroškov samotestiranje.

Samozaposlenim, družbenikom in kmetom v primeru karantene ali obveznosti varstva otrok pripada od 250 EUR do 750 EUR tudi za obdobje julij – december 2021

07. december 2021

Samozaposlenim, družbenikom in kmetom v primeru karantene ali obveznosti varstva otrok pripada od 250 EUR do 750 EUR tudi za obdobje julij – december 2021.

PRIJAVA NA E-NOVICE

Odsotnost z dela brez pravice do nadomestila plače

V praksi se pogosto srečujemo s primeri, ko delavec ne pride na delo in nas o tem ne obvesti, niti nima utemeljenega razloga za to dejanje. V takšnem primeru lahko delodajalec delavcu obračuna neplačano odsotnost z dela (neplačani dopust) Naj navedem nekaj nekaj primerov:

• v kolikor delavec najmanj pet dni zaporedoma ne pride na delo in ne obvesti delodajalca o razlogih za svojo odsotnost pa, čeprav bi to moral in mogel storiti,
• v kolikor delavec koristi več dopusta kot mu pripada in nima prostih ur, ki bi jih lahko koristil.
• v kolikor delavec ne obvesti delodajalca oziroma osebnega zdravnika o bolezni, se mu v tem primeru zadrži izplačevanje nadomestila in obračuna neplačana odsotnost. Izplačevanje nadomestila se zadrži za čas, dokler se delavec ne javi, ne pride na pregled oziroma dokler se ne začne ravnati po navodilu zdravnika. Nato se delavcu zadržano nadomestilo izplača, za ves čas opravičene zadržanosti od dela (35. člen Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju).

V 31. členu zakona ZPIZ-1 je tovrstna odsotnost omejena na največ 30 dni. Ker je v primeru neplačanega dopusta plačnik prispevkov še vedno delodajalec (ZdavP-2) predlagamo, da se za celotni znesek prispevkov (delodajalca in delojamalca) obremeni delavca. Delodajalec lahko znesek pobota pri naslednji plači ali pa delavcu izstavio zahtevek za nakazilo plačila prispevkov na transakcijski račun delodajalca. V primeru, da odsotnost traja daljše obdobje kot 30 dni, se lahko obvezno zavarovanje prekine. Slovenski državljani, ki niso obvezno zavarovani se lahko v skladu 34.člena ZPIZ-1, prostovoljno vključijo v obvezno zavarovanje.