Ukrep je s sklepom, ki je bil 17. 12. 2020 objavljen v Uradnem listu RS (190/2020), podaljšan do 30. 6. 2021.
V Zakonu o interventnih ukrepih za pripravo na drugi val COVID-19 (ZIUPDV, 38. člen) pa je še vedno veljavno določilo, da vloge za subvencijo sprejemamo samo do 10. 12. 2020.
Zato vas ZRSZ obvešča, da bo oddajo vlog znova omogočil takoj, ko bo to urejeno še z drugo potrebno zakonodajo.
Obveščamo vas, da je Državni zbor 25.11.2020 sprejel Zakon o interventnih ukrepih za omilitev posledic drugega vala epidemije COVID-19 (ZIUOPDVE). Zakon je objavljen v Uradnem listu dne 27.11.2020, veljati pa bo začel naslednji dan po objavi, torej dne 28.11.2020.
Povezava: Zakon o interventnih ukrepih za omilitev posledic drugega vala epidemije COVID-19 (ZIUOPDVE)
Uporabni obrazci:
1. Obrazec za odreditev čakanja na delo
2. Odredba o skrajšanem delovnem času
3. Potrdilo delodajalca za prehajanje med regijami
4. Izjava delavca za prehajanje med občinami
5. Obrazec za odreditev opravljanja dela na domu v izrednih razmerah
Višina delnega povračila izplačila nadomestila plače, izplačane za mesec november 2020 do izteka upravičenosti (31. 1. 2021), je omejena z višino povprečne mesečne plače v RS. V 80% nadomestila plače je vključeno nadomestilo plače in prispevki za vsa socialna zavarovanja (bruto I).
Višina delnega povračila izplačila nadomestila plače, izplačane za mesec november 2020 do izteka upravičenosti (31. 1. 2021), lahko znaša 100% za delodajalce, katerih skupni znesek javnih sredstev ne bo presegel 800.000 EUR na posamezno podjetje (3.1 Začasnega okvirja). Delodajalec, ki uveljavlja to višino, k vlogi predloži izjavo pod materialno in kazensko odgovornostjo, da znesek pomoči ni in ne bo presegel limita.
Opozorila pri sklepanju podjemne pogodbe
Ugotavljamo, da podjemne pogodbe pogosto nadomeščajo pogodbe o zaposlitvi, zato vas tokrat želimo seznaniti glede pogojev, ki so potrebni za sklenitev.
Pogost pojav je, da se delavca, zaradi neustreznega statusa oz. v smislu zniževanja stroškov (ni prikazan dejanski čas opravljenega dela – delo na črno) v podjetju zaposli po podjemni pogodbi.
Mnenje inšpektorata za delo je, de se v primerih, ko
smatra, da gre za znake delovnega razmerja in je potrebno skleniti pogodbo o zaposlitvi. Po našem poznavanju razmer so tovrstne kršitve pogoste v prodajalnah, gostinskih obratih (delo v strežbi),...
V primeru kršitve je predpisana globa za podjetje in odgovorno osebo.
Ker je nadzor inšpektorjev za delo v zadnjem času na tem področju pogostejši, vam priporočamo, da si ustrezno uredite pogodbe.
V nadaljevanju pa vam želimo predstaviti podjemno pogodbo in možnost za sklenitev.
Podjemna pogodba ali tudi pogodba o delu je pogodba, s katero se ena pogodbena stranka (podjemnik) zaveže opraviti določen posel, druga pogodbena stranka (naročnik) pa se zaveže plačati za opravljeni posel.
S podjemno pogodbo se podjemnik zavezuje opraviti določen posel, kot je izdelava ali popravilo kakšne stvari, kakšno telesno ali umsko delo.Naročnik se zavezuje, da mu bo to plačal.
Iz določbe 619. člena Obligacijskega zakonika (OZ) izhaja, da se s podjemno pogodbo podjemnik zavezuje opraviti določen posel, kot je izdelava ali popravilo kakšne stvari, telesno ali umsko delo in podobno. Naročnik se zavezuje, da mu bo za to plačal.
Določen posel je element podjemne pogodbe. Se pa, kot to določa že zakon, lahko nanaša na:
Določen posel lahko v podjemni pogodbi pomeni ustvaritev nove telesne stvari. To je na primer izdelava slike, gradnja hiše, izvedba tečaja ali njeno spremembo kot na primer pleskanje hiše, pranje perila, košnja trave, posel lahko pomeni tudi popravilo stvari, kot na primer popravilo avtomobila, popravilo čevljev. Umsko delo je lahko načrtovanje stavbe, pisanje književnega dela, pisanje reportaže, zamisel izdelave plakatov.
Bistveno za podjemno pogodbo je
Tveganje pri podjemni pogodbi
Ker gre za izvršitev je na strani podjemnika tveganje za uspešno dokončanje posla. Šele, ko je posel dokončan je izpolnjen pogodbeni (končni) interes naročnika.
Odplačna pogodba
Podjemna pogodba je odplačna pogodba, saj se naročnik z njo obveže, da bo podjemniku plačal opravljeni posel. To pomeni, da gre za dvostransko obligacijsko razmerje, v katerem sta stranki hkrati dolžnika in upnika.
Trajnost razmerja
Podjemna pogodba ne ustvarja trajnega razmerja. Obveznost iz te pogodbe preneha, ko je opravljen posel, ki je bil z njo dogovorjen.
"Vašemu poslovanju dodajamo vrednost.
VSAK DAN, VSAK TRENUTEK."