Domov DOMOV | Kontakt KONTAKT | Kazalo strani KAZALO
Računovodske storitve in davčno svetovanje

MM Konto

STORITVE


HITRI KONTAKT


MM Konto d.o.o
Devova 5, 1000 Ljubljana
Tel.: +386 1 515 50 22
Fax.: +386 1 510 50 24
E-mail: info@mm-konto.si
www.računovodskestoritve.si


NOVICE

Dvig minimalne plače in najnižje urne postavke za študentsko delo v 2022

Novica 18. januar 2022
12. 1. 2022je bila v Uradnem listu Republike Slovenije objavljena nova višina minimalne plače, ki od 1. januarja 2022 zanaša 1074,43 evra bruto. V kratkem bo v Uradnem listu Republike Slovenije objavljena tudi Odredba o uskladitvi najnižje bruto urne postavke za opravljeno uro začasnih in občasnih del, ki je vezana na višino minimalne plače. Najnižja bruto urna postavka za opravljeno uro začasnih in občasnih del dijakov in študentov bo tako po dnevu objave v Uradnem listu Republike Slovenije znašala 6,17 evra.

Končno so sprejeta "pravila" glede povračil stroškov za samotestiranje delavcev.

Novica 04. januar 2022

V kolikor zaposleni ni cepljen ali prebolel, lahko pogoj PCT izpolni tudi s samotestiranjem.

V nadaljevanju bomo preverili kakšne so pravice in obveznosti delodajalca in zaposlenega v primeru samotestiranja na COVID-19, kdo samotestiranje plača in kako delodajalci vložite vlogo za povračilo stroškov samotestiranje.

Samozaposlenim, družbenikom in kmetom v primeru karantene ali obveznosti varstva otrok pripada od 250 EUR do 750 EUR tudi za obdobje julij – december 2021

Novica 07. december 2021

Samozaposlenim, družbenikom in kmetom v primeru karantene ali obveznosti varstva otrok pripada od 250 EUR do 750 EUR tudi za obdobje julij – december 2021.



Arhiv novic


PRIJAVA NA E-NOVICE

Ime:

E-mail naslov:

Seštejte števili 28 in 11
:


 

Ali lahko družbenik enoosebne d.o.o., ki ni zaposlen kje drugje, sam s seboj podpiše pogodbo o zaposlitvi? Mnenja so seveda različna,v nadaljevanju pa je predstavljeno, kako na situacijo gledajo ZPIZ, DURS in vrhovno sodišče RS ter kako naj bi bilo tako razmerje pravilno urejeno glede na trenutno tolmačenje državnih organov. Le ureditev razmerja na tak način namreč odpravlja vsa tveganja, ki bi lahko izhajala iz omenjene situacije.

Na podlagi 525. člena ZGD-1 lahko edini družbenik d.o.o. sklepa pogodbe v imenu družbe tudi s samim seboj kot drugo pogodbeno stranko. Nikjer tudi ni navedeno, da ne bi smel sam s seboj skleniti pogodbe o zaposlitvi. Potrebno je poudariti, da pogodba o zaposlitvi v primeru, ko gre za zaposlitev družbenika enoosebne d.o.o. na delovno mesto direktorja, ni »običajna« pogodba o zaposlitvi, saj njena vsebina ni skladna z določbami ZDR. V 4. členu ZDR je namreč določeno, da delavec opravlja delo po navodilih in pod nadzorom delodajalca. ZDR kot bistven element delovnega razmerja torej navaja »element podrejenosti«, ki v razmerju, ko je edini družbenik hkrati tudi direktor družbe, ni prisoten. Ker manjka eden od bistvenih elementov delovnega razmerja, torej ne gre za tipično delovno razmerje, na podlagi katerega bi bil lahko direktor zavarovan po zavarovalni podlagi 01 oz. na podlagi 13. člena ZPIZ-1. Tak direktor posledično tudi ne more prejemati »plače«, ki bi bila hkrati osnova za obračun prispevkov. ZPIZ-1 namreč direktorja, ki je hkrati edini družbenik enoosebne d.o.o., uvršča med samozaposlene. Posledično je tak direktor zavarovan po zavarovalni podlagi 40 oz. na podlagi drugega odstavka 15. člena ZPIZ-1 kot družbenik zasebne družbe, ki je poslovodna oseba in ni zavarovan na drugi podlagi. Tak direktor tudi ne prejema »plače«, ki bi bila osnova za obračun prispevkov in je zato dolžan plačevati prispevke od določene zavarovalne osnove.

Če se označba pogodbe in dejansko razmerje med strankama ne ujemata, se pravna narava pogodbe presoja po dejanski vsebini razmerja. Direktor enoosebne d.o.o., ki je hkrati njen edini lastnik, na svoji pogodbi sicer lahko navede naslov »Pogodba o zaposlitvi«, a po vsebini to ne bo pogodba o zaposlitvi. Ker gre po dejanski vsebini za civilno pogodbo o poslovodenju, zgolj naslov na dokumentu ne bo ovira za ZPIZ, da ga uvrsti pod zavarovalno osnovo 40 (samozaposleni).

Kljub temu, da v družbi ne opravlja dela na podlagi pogodbe o zaposlitvi (pogodba delovnega prava) ampak na podlagi poslovodne pogodbe (pogodba civilnega prava) in da zato ne prejema »plače« v pravem pomenu besede (njegov prejemek za delo ni osnova za izračun prispevkov), takemu direktorju v polni meri pripadajo nadomestila stroškov (prevoz, prehrana, dnevnice), ki so v skladu z ZDoh-2 in Uredbo (Uredba o višini povračil stroškov v zvezi z delom in drugih dohodkov, ki se ne vštevajo v davčno osnovo) ter do določene višine tudi neobdavčena. Tako nadomestila, kot tudi plačilo za njegovo delo, so za družbo v celoti davčno priznani odhodki. Tako je tudi stališče DURS v pojasnilu št. 4200-160/2006 z dne 07.09.2006.

Zaključimo torej lahko, da je najbolj transparentno in zakonsko najbolj pravilno, da direktor, ki je hkrati edini družbenik enoosebne d.o.o. (ter obenem ni zaposlen pri drugem delodajalcu), sam s seboj sklene poslovodno pogodbo (pogodbo civilnega prava). V tej pogodbi je potrebno opredeliti tudi vrste povračil stroškov, do katerih je poslovodja upravičen zaradi opravljanja svoje funkcije (prevoz, prehrana, dnevnice). Tak direktor bo pri ZPIZ zavarovan po osnovi 40 (samozaposlen) in bo posledično plačeval prispevke od določene zavarovalne osnove. Plačilo, ki ga poslovodja prejme, predstavlja zanj dohodek iz delovnega razmerja (poroča se na obrazcu REK-1), vendar se ta dohodek ne imenuje »plača«, tako kot pri običajni pogodbi o zaposlitvi. Vseeno bo dohodnino plačeval na enak način, kot vsak drugi zaposleni (od letne osnove in po progresivni lestvici).

"Vašemu poslovanju dodajamo vrednost.
VSAK DAN, VSAK TRENUTEK."