Domov DOMOV | Kontakt KONTAKT | Kazalo strani KAZALO
Računovodske storitve in davčno svetovanje

MM Konto

STORITVE


HITRI KONTAKT


MM Konto d.o.o
Devova 5, 1000 Ljubljana
Tel.: +386 1 515 50 22
Fax.: +386 1 510 50 24
E-mail: info@mm-konto.si
www.računovodskestoritve.si


NOVICE

Podaljšan ukrep subvencij za skrajšani polni delovni čas

Novica 21. december 2020

Ukrep je s sklepom, ki je bil 17. 12. 2020 objavljen v Uradnem listu RS (190/2020), podaljšan do 30. 6. 2021.

V Zakonu o interventnih ukrepih za pripravo na drugi val COVID-19 (ZIUPDV, 38. člen) pa je še vedno veljavno določilo, da vloge za subvencijo sprejemamo samo do 10. 12. 2020.

Zato vas ZRSZ obvešča, da bo oddajo vlog znova omogočil takoj, ko bo to urejeno še z drugo potrebno zakonodajo. 

Državni zbor sprejel Zakon o interventnih ukrepih za omilitev posledic drugega vala epidemije COVID-19 (ZIUOPDVE)

Novica 30. november 2020

Obveščamo vas, da je Državni zbor 25.11.2020 sprejel Zakon o interventnih ukrepih za omilitev posledic drugega vala epidemije COVID-19 (ZIUOPDVE). Zakon je objavljen v Uradnem listu dne 27.11.2020, veljati pa bo začel naslednji dan po objavi, torej dne 28.11.2020.

 

Povezava: Zakon o interventnih ukrepih za omilitev posledic drugega vala epidemije COVID-19 (ZIUOPDVE)

Uporabni obrazci:

1. Obrazec za odreditev čakanja na delo

2. Odredba o skrajšanem delovnem času

3. Potrdilo delodajalca za prehajanje med regijami

4. Izjava delavca za prehajanje med občinami

5. Obrazec za odreditev opravljanja dela na domu v izrednih razmerah


Čakanje na delo po PKP 6

Novica 28. november 2020

Višina delnega povračila izplačila nadomestila plače, izplačane za mesec november 2020 do izteka upravičenosti (31. 1. 2021), je omejena z višino povprečne mesečne plače v RS. V 80% nadomestila plače je vključeno nadomestilo plače in prispevki za vsa socialna zavarovanja (bruto I).

Višina delnega povračila izplačila nadomestila plače, izplačane za mesec november 2020 do izteka upravičenosti (31. 1. 2021), lahko znaša 100% za delodajalce, katerih skupni znesek javnih sredstev ne bo presegel 800.000 EUR na posamezno podjetje (3.1 Začasnega okvirja). Delodajalec, ki uveljavlja to višino, k vlogi predloži izjavo pod materialno in kazensko odgovornostjo, da znesek pomoči ni in ne bo presegel limita.



Arhiv novic


PRIJAVA NA E-NOVICE

Ime:

E-mail naslov:

Seštejte števili 60 in 11
:


 

Ali lahko družbenik enoosebne d.o.o., ki ni zaposlen kje drugje, sam s seboj podpiše pogodbo o zaposlitvi? Mnenja so seveda različna,v nadaljevanju pa je predstavljeno, kako na situacijo gledajo ZPIZ, DURS in vrhovno sodišče RS ter kako naj bi bilo tako razmerje pravilno urejeno glede na trenutno tolmačenje državnih organov. Le ureditev razmerja na tak način namreč odpravlja vsa tveganja, ki bi lahko izhajala iz omenjene situacije.

Na podlagi 525. člena ZGD-1 lahko edini družbenik d.o.o. sklepa pogodbe v imenu družbe tudi s samim seboj kot drugo pogodbeno stranko. Nikjer tudi ni navedeno, da ne bi smel sam s seboj skleniti pogodbe o zaposlitvi. Potrebno je poudariti, da pogodba o zaposlitvi v primeru, ko gre za zaposlitev družbenika enoosebne d.o.o. na delovno mesto direktorja, ni »običajna« pogodba o zaposlitvi, saj njena vsebina ni skladna z določbami ZDR. V 4. členu ZDR je namreč določeno, da delavec opravlja delo po navodilih in pod nadzorom delodajalca. ZDR kot bistven element delovnega razmerja torej navaja »element podrejenosti«, ki v razmerju, ko je edini družbenik hkrati tudi direktor družbe, ni prisoten. Ker manjka eden od bistvenih elementov delovnega razmerja, torej ne gre za tipično delovno razmerje, na podlagi katerega bi bil lahko direktor zavarovan po zavarovalni podlagi 01 oz. na podlagi 13. člena ZPIZ-1. Tak direktor posledično tudi ne more prejemati »plače«, ki bi bila hkrati osnova za obračun prispevkov. ZPIZ-1 namreč direktorja, ki je hkrati edini družbenik enoosebne d.o.o., uvršča med samozaposlene. Posledično je tak direktor zavarovan po zavarovalni podlagi 40 oz. na podlagi drugega odstavka 15. člena ZPIZ-1 kot družbenik zasebne družbe, ki je poslovodna oseba in ni zavarovan na drugi podlagi. Tak direktor tudi ne prejema »plače«, ki bi bila osnova za obračun prispevkov in je zato dolžan plačevati prispevke od določene zavarovalne osnove.

Če se označba pogodbe in dejansko razmerje med strankama ne ujemata, se pravna narava pogodbe presoja po dejanski vsebini razmerja. Direktor enoosebne d.o.o., ki je hkrati njen edini lastnik, na svoji pogodbi sicer lahko navede naslov »Pogodba o zaposlitvi«, a po vsebini to ne bo pogodba o zaposlitvi. Ker gre po dejanski vsebini za civilno pogodbo o poslovodenju, zgolj naslov na dokumentu ne bo ovira za ZPIZ, da ga uvrsti pod zavarovalno osnovo 40 (samozaposleni).

Kljub temu, da v družbi ne opravlja dela na podlagi pogodbe o zaposlitvi (pogodba delovnega prava) ampak na podlagi poslovodne pogodbe (pogodba civilnega prava) in da zato ne prejema »plače« v pravem pomenu besede (njegov prejemek za delo ni osnova za izračun prispevkov), takemu direktorju v polni meri pripadajo nadomestila stroškov (prevoz, prehrana, dnevnice), ki so v skladu z ZDoh-2 in Uredbo (Uredba o višini povračil stroškov v zvezi z delom in drugih dohodkov, ki se ne vštevajo v davčno osnovo) ter do določene višine tudi neobdavčena. Tako nadomestila, kot tudi plačilo za njegovo delo, so za družbo v celoti davčno priznani odhodki. Tako je tudi stališče DURS v pojasnilu št. 4200-160/2006 z dne 07.09.2006.

Zaključimo torej lahko, da je najbolj transparentno in zakonsko najbolj pravilno, da direktor, ki je hkrati edini družbenik enoosebne d.o.o. (ter obenem ni zaposlen pri drugem delodajalcu), sam s seboj sklene poslovodno pogodbo (pogodbo civilnega prava). V tej pogodbi je potrebno opredeliti tudi vrste povračil stroškov, do katerih je poslovodja upravičen zaradi opravljanja svoje funkcije (prevoz, prehrana, dnevnice). Tak direktor bo pri ZPIZ zavarovan po osnovi 40 (samozaposlen) in bo posledično plačeval prispevke od določene zavarovalne osnove. Plačilo, ki ga poslovodja prejme, predstavlja zanj dohodek iz delovnega razmerja (poroča se na obrazcu REK-1), vendar se ta dohodek ne imenuje »plača«, tako kot pri običajni pogodbi o zaposlitvi. Vseeno bo dohodnino plačeval na enak način, kot vsak drugi zaposleni (od letne osnove in po progresivni lestvici).

"Vašemu poslovanju dodajamo vrednost.
VSAK DAN, VSAK TRENUTEK."