Ukrep je s sklepom, ki je bil 17. 12. 2020 objavljen v Uradnem listu RS (190/2020), podaljšan do 30. 6. 2021.
V Zakonu o interventnih ukrepih za pripravo na drugi val COVID-19 (ZIUPDV, 38. člen) pa je še vedno veljavno določilo, da vloge za subvencijo sprejemamo samo do 10. 12. 2020.
Zato vas ZRSZ obvešča, da bo oddajo vlog znova omogočil takoj, ko bo to urejeno še z drugo potrebno zakonodajo.
Obveščamo vas, da je Državni zbor 25.11.2020 sprejel Zakon o interventnih ukrepih za omilitev posledic drugega vala epidemije COVID-19 (ZIUOPDVE). Zakon je objavljen v Uradnem listu dne 27.11.2020, veljati pa bo začel naslednji dan po objavi, torej dne 28.11.2020.
Povezava: Zakon o interventnih ukrepih za omilitev posledic drugega vala epidemije COVID-19 (ZIUOPDVE)
Uporabni obrazci:
1. Obrazec za odreditev čakanja na delo
2. Odredba o skrajšanem delovnem času
3. Potrdilo delodajalca za prehajanje med regijami
4. Izjava delavca za prehajanje med občinami
5. Obrazec za odreditev opravljanja dela na domu v izrednih razmerah
Višina delnega povračila izplačila nadomestila plače, izplačane za mesec november 2020 do izteka upravičenosti (31. 1. 2021), je omejena z višino povprečne mesečne plače v RS. V 80% nadomestila plače je vključeno nadomestilo plače in prispevki za vsa socialna zavarovanja (bruto I).
Višina delnega povračila izplačila nadomestila plače, izplačane za mesec november 2020 do izteka upravičenosti (31. 1. 2021), lahko znaša 100% za delodajalce, katerih skupni znesek javnih sredstev ne bo presegel 800.000 EUR na posamezno podjetje (3.1 Začasnega okvirja). Delodajalec, ki uveljavlja to višino, k vlogi predloži izjavo pod materialno in kazensko odgovornostjo, da znesek pomoči ni in ne bo presegel limita.
Lastniki večosebnih družb, ki so zaposleni v podjetju, prejemajo plačo za delo. Plača je določena s pogodbo o zaposlitvi, ki jo ima ta oseba sklenjeno z lastniki podjetja. Izhodiščna plača je do sedaj bila minimalna pokojninska osnova in je veljala za vse lastnike družb, ki so zaposleni v svojih podjetjih.
Z novim Zakonom o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ZPIZ 2 pa bodo te osnove oziroma omejitve nekoliko višje. V 145. členu je določeno, da bo ta osnova 90% povprečne plače v Republiki Sloveniji. Ker je od minimalne pokojninske osnove do 90% povprečne plače velika razlika, so v prehodnih določbah omilili velik preskok, in sicer takole:
Seveda se poslovodje vedno odločijo, da bodo plačevali višje prispevke, ki pa po novem ne smejo preseči 3,5 kratnika povprečne plače v RS (prej 2,4 kratnika povprečne plače v RS).
Z novim ZPIZ-2 so omejitve nekoliko višje
Pomembno je tudi, kako se bo po novem ugotavljala najnižja višina zavarovalne osnove oziroma plače poslovodne osebe. Določala se bo na osnovi dobička, pri čemer se za dobiček za zavarovance družbenika večosebne družbe štejejo vsi prejemki, prejeti za opravljanje poslovodne funkcije in dela. |
Zavarovalno osnovo določi na podlagi podatkov - iz obračuna akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti, obračuna dohodnine od dohodka iz dejavnosti ali iz odločbe o odmeri dohodnine ali obračuna davčnega odtegljaja ali obvestila o višini dohodka iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti - za preteklo leto z upoštevanjem podatka o znesku obveznih prispevkov za obvezno zavarovanje, plačanih s strani Republike Slovenije, ter glede na podatke o povprečni letni plači zaposlenih v Republiki Sloveniji za leto, na katerega se nanaša dobiček, na podlagi katerega se določa zavarovalna osnova. Za obračun akontacije dohodnine oziroma obračun dohodnine se šteje obračun, ki je bil oziroma bi moral biti vložen do roka, določenega z zakonom, ki ureja davčni postopek, pri čemer se zavarovalna osnova na novo določi najpozneje za mesec april. Davčna uprava, naj bi izdajala odločbe ter tako podjetnikom nedvoumno določila nove zavarovalne osnove.
Vir: Verlag Dashöfer
"Vašemu poslovanju dodajamo vrednost.
VSAK DAN, VSAK TRENUTEK."