STORITVE

NOVICE

Dvig minimalne plače in najnižje urne postavke za študentsko delo v 2022

18. januar 2022
12. 1. 2022je bila v Uradnem listu Republike Slovenije objavljena nova višina minimalne plače, ki od 1. januarja 2022 zanaša 1074,43 evra bruto. V kratkem bo v Uradnem listu Republike Slovenije objavljena tudi Odredba o uskladitvi najnižje bruto urne postavke za opravljeno uro začasnih in občasnih del, ki je vezana na višino minimalne plače. Najnižja bruto urna postavka za opravljeno uro začasnih in občasnih del dijakov in študentov bo tako po dnevu objave v Uradnem listu Republike Slovenije znašala 6,17 evra.

Končno so sprejeta "pravila" glede povračil stroškov za samotestiranje delavcev.

04. januar 2022

V kolikor zaposleni ni cepljen ali prebolel, lahko pogoj PCT izpolni tudi s samotestiranjem.

V nadaljevanju bomo preverili kakšne so pravice in obveznosti delodajalca in zaposlenega v primeru samotestiranja na COVID-19, kdo samotestiranje plača in kako delodajalci vložite vlogo za povračilo stroškov samotestiranje.

Samozaposlenim, družbenikom in kmetom v primeru karantene ali obveznosti varstva otrok pripada od 250 EUR do 750 EUR tudi za obdobje julij – december 2021

07. december 2021

Samozaposlenim, družbenikom in kmetom v primeru karantene ali obveznosti varstva otrok pripada od 250 EUR do 750 EUR tudi za obdobje julij – december 2021.

PRIJAVA NA E-NOVICE

Zavarovanje lastnikov večosebnih družb (2 ali več) po 1.1.2013, ki so sedaj v lastni družbi v delovnem razmerju (zavarovalna podlaga 001)

Lastniki večosebnih družb, ki so zaposleni v podjetju, prejemajo plačo za delo. Plača je določena s pogodbo o zaposlitvi, ki jo ima ta oseba sklenjeno z lastniki podjetja. Izhodiščna plača je do sedaj bila minimalna pokojninska osnova in je veljala za vse lastnike družb, ki so zaposleni v svojih podjetjih.

Z novim Zakonom o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ZPIZ 2 pa bodo te osnove oziroma omejitve nekoliko višje. V 145. členu je določeno, da bo ta osnova 90% povprečne plače v Republiki Sloveniji. Ker je od minimalne pokojninske osnove do 90% povprečne plače velika razlika, so v prehodnih določbah omilili velik preskok, in sicer takole:

• leto 2013 ostane osnova minimalna plača oziroma minimalna pokojninska osnova,
• leto 2014 bo najnižja zavarovalna osnova 60% povprečne plače v RS
• leto 2015 bo najnižja zavarovalna osnova 65% povprečne plače v RS
• leto 2016 bo najnižja zavarovalna osnova 70% povprečne plače v RS
• leto 2017 bo najnižja zavarovalna osnova 75% povprečne plače v RS
• leto 2018 bo najnižja zavarovalna osnova 80% povprečne plače v RS
• leto 2019 bo najnižja zavarovalna osnova 85% povprečne plače v RS.
• leto 2020 bo najnižja zavarovalna osnova 90% povprečne plače

Seveda se poslovodje vedno odločijo, da bodo plačevali višje prispevke, ki pa po novem ne smejo preseči 3,5 kratnika povprečne plače v RS (prej 2,4 kratnika povprečne plače v RS).

Z novim ZPIZ-2 so omejitve nekoliko višje

Zavarovalno osnovo določi na podlagi podatkov - iz obračuna akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti, obračuna dohodnine od dohodka iz dejavnosti ali iz odločbe o odmeri dohodnine ali obračuna davčnega odtegljaja ali obvestila o višini dohodka iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti - za preteklo leto z upoštevanjem podatka o znesku obveznih prispevkov za obvezno zavarovanje, plačanih s strani Republike Slovenije, ter glede na podatke o povprečni letni plači zaposlenih v Republiki Sloveniji za leto, na katerega se nanaša dobiček, na podlagi katerega se določa zavarovalna osnova. Za obračun akontacije dohodnine oziroma obračun dohodnine se šteje obračun, ki je bil oziroma bi moral biti vložen do roka, določenega z zakonom, ki ureja davčni postopek, pri čemer se zavarovalna osnova na novo določi najpozneje za mesec april. Davčna uprava, naj bi izdajala odločbe ter tako podjetnikom nedvoumno določila nove zavarovalne osnove.

Vir: Verlag Dashöfer