Novice

V poslovni praksi ni redko, da organizacija svoja prosta denarna sredstva investira tako, da odobri posojilo družbeniku oz. večinskemu lastniku. Iz sodne prakse lahko razberemo, da FURS odobreno posojilo družbeniku pogosto prekvalificira v prikrito izplačilo dobička. Prikrito izplačilo dobička se v skladu s 7. točko 74. člena ZDDPO-2 šteje za dohodek podoben dividendam. Dividende pa so, kot dohodek iz kapitala, obdavčene z dohodnino, po 25-odstotni stopnji (4. odstavek 90. člena ZDoh-2).

Do nedavnega uveljavljena sodna praksa Višjega delovnega in socialnega sodišča¹ je tožbeni zahtevek za plačilo neizrabljenega letnega dopusta presojala kot odškodninski zahtevek v luči določil Obligacijskega zakonika² (v nadaljevanju OZ). Na tej podlagi je sodišče delavcu prisodilo odškodnino za neizrabljen letni dopust zgolj ob predpostavki, da so bili podani vsi elementi civilnega delikta (1. nedopustno ravnanje, 2. škoda, 3. vzročna zveza med nedopustnim ravnanjem in škodo ter 4. krivda na strani delodajalca), tako da je moral delavec v takih sporih med drugim dokazati, da je od delodajalca izrecno (pisno) zahteval izrabo letnega dopusta in da mu je delodajalec to pravico izrecno odklonil.

V Uradnem listu RS, št. 28/2019, z dne 3. 5. 2019, sta bili objavljeni noveli Zakona o dohodnini – ZDoh-2U in Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju – ZPIZ-2F, ki davčno razbremenjujeta regres za letni dopust (v nadaljevanju: regres), tako da se v davčno osnovo od dohodka iz delovnega razmerja in v osnovo za plačilo prispevkov za socialno varnost ne všteva do zneska 100 % povprečne mesečne plače zaposlenih v Sloveniji. Davčno ugodnejša obravnava regresa velja tudi za izplačila v letu 2019 pred objavo novel ZDoh-2U in ZPIZ-2F.

Od 1. januarja 2018 dalje, velja nova višina najnižje osnove za plačilo prispevkov v znesku 855,72 EUR. Osnova velja za vsa izplačila delavcem v delovnem razmerju (14. člen ZPIZ-2).