Novice

V poslovni praksi ni redko, da organizacija svoja prosta denarna sredstva investira tako, da odobri posojilo družbeniku oz. večinskemu lastniku. Iz sodne prakse lahko razberemo, da FURS odobreno posojilo družbeniku pogosto prekvalificira v prikrito izplačilo dobička. Prikrito izplačilo dobička se v skladu s 7. točko 74. člena ZDDPO-2 šteje za dohodek podoben dividendam. Dividende pa so, kot dohodek iz kapitala, obdavčene z dohodnino, po 25-odstotni stopnji (4. odstavek 90. člena ZDoh-2).

Do nedavnega uveljavljena sodna praksa Višjega delovnega in socialnega sodišča¹ je tožbeni zahtevek za plačilo neizrabljenega letnega dopusta presojala kot odškodninski zahtevek v luči določil Obligacijskega zakonika² (v nadaljevanju OZ). Na tej podlagi je sodišče delavcu prisodilo odškodnino za neizrabljen letni dopust zgolj ob predpostavki, da so bili podani vsi elementi civilnega delikta (1. nedopustno ravnanje, 2. škoda, 3. vzročna zveza med nedopustnim ravnanjem in škodo ter 4. krivda na strani delodajalca), tako da je moral delavec v takih sporih med drugim dokazati, da je od delodajalca izrecno (pisno) zahteval izrabo letnega dopusta in da mu je delodajalec to pravico izrecno odklonil.

Podjetja ne smejo imeti evidentiranih posojil do družbenikov, poslovodij ali njihovih družinskih članov, v kolikor posojila znižujejo osnovni kapital pod vrednost 7.500 €.

Posebno pravilo v zvezi z določanjem kraja obdavčitve storitev povezanih z nepremičnino že poznamo, vendar se v praksi še vedno pojavljajo težave pri opredelitvi posameznih storitev kot storitve povezane z nepremičnino ali ne. V nadaljevanju pojasnjujemo kako lahko odgovor na vprašanje, ali gre za storitev povezano z nepremičnino ali ne, poiščete v spremenjeni Izvedbeni uredbi, ki se začne tudi v Sloveniji uporabljati s 1.1.2017.